Po zemlji okrog sonca

Kako splezati po kokos?


Gladko, ozko in predvsem izjemno visoko deblo kokosove palme domačini tropskih krajev preplezajo v rekordnem času. Kje se skriva skrivnost takšnih veščin?

Če nam je kokos večinoma znan le v kozmetičnih izdelkih, kot maslo ali kot čuden sadež na polici s sadjem, katerega cena je zasoljena, mi pa tako ali tako ne vemo niti, kako bi se ga lotili … Bomo ob obisku tropskih krajev presenečeni nad njegovo vseprisotnostjo. Kokosove palme so namreč povsod ‒ rastejo popolnoma divje ali kot zaplate sekundarnega gozda in tudi v obliki obsežnih plantažnih nasadov, kokos pa je en najbolj pogostih prodajnih artiklov lokalnih tržnic. Domačini se njegovih blagodejnih lastnosti zavedajo že stoletja.

Medtem ko na desetine turistov letno podleže poškodbam zaradi udarcev sadežev, ki ob najlepših plažah padajo iz krošenj dreves tudi iz višine 20 metrov, se jih večina z zrelim kokosom sreča le s slamico v ustih. Kokosova voda, ki se skriva v notranjosti olesenelega sadeža, ima osvežilni okus in očiščevalne lastnosti za organizem, vendar ga zaradi diuretičnih učinkov odsvetujejo pred daljšimi potmi. Ker je meso zrelega kokosovega oreha že pretrdo, ga turisti večinoma zavržejo, domačini pa ga sušijo in uporabljajo v prehrambne namene.

Najboljši je seveda tisti kokos, ki še ni padel z drevesa. Njegova lupina še ni olesenela in je zelena, kar pomeni, da bo tudi meso sočno, mehko in v ustih topeče. Takšen kokos lahko z malo sreče najdemo na lokalni tržnici ali poprosimo domačina, da se ponj povzpne na drevo. To mu namreč, za razliko od nas, ne bo predstavljalo problema. V čem je skrivnost?

Po neštetih razglabljanjih o telesnih superiornostih življenja z naravo ima tudi skorajda akrobatsko plezanje na kokosove palme povsem enostavno razlago. Domačini namreč v mlada drevesa v enakomernih časovnih presledkih, ki odgovarjajo hitrosti rasti debla, z mačeto vsekavajo neopazne zareze, ki jih drevo nikoli povsem ne zaceli, vendar ga pri rasti ne ovirajo. Podrobnejši ogled navidezno gladkega debla razkrije vrezane stopničke, ki se ponavljajo vse do krošnje drevesa. Če pa je palma divja, si pomagajo z bambusovo palico, ki jo s trakovi pritrdijo ob deblo in jim tako služi kot neke vrste lestev. Plezanje je brez kakršnekoli zaščite sicer še vedno nevarno, vendar občutno poenostavljeno. Kljub temu vam predlagam, da to opravilo prepustite njim!

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Kako splezati po kokos?


Gladko, ozko in predvsem izjemno visoko deblo kokosove palme domačini tropskih krajev preplezajo v rekordnem času. Kje se skriva skrivnost takšnih veščin?

Če nam je kokos večinoma znan le v kozmetičnih izdelkih, kot maslo ali kot čuden sadež na polici s sadjem, katerega cena je zasoljena, mi pa tako ali tako ne vemo niti, kako bi se ga lotili … Bomo ob obisku tropskih krajev presenečeni nad njegovo vseprisotnostjo. Kokosove palme so namreč povsod ‒ rastejo popolnoma divje ali kot zaplate sekundarnega gozda in tudi v obliki obsežnih plantažnih nasadov, kokos pa je en najbolj pogostih prodajnih artiklov lokalnih tržnic. Domačini se njegovih blagodejnih lastnosti zavedajo že stoletja.

Medtem ko na desetine turistov letno podleže poškodbam zaradi udarcev sadežev, ki ob najlepših plažah padajo iz krošenj dreves tudi iz višine 20 metrov, se jih večina z zrelim kokosom sreča le s slamico v ustih. Kokosova voda, ki se skriva v notranjosti olesenelega sadeža, ima osvežilni okus in očiščevalne lastnosti za organizem, vendar ga zaradi diuretičnih učinkov odsvetujejo pred daljšimi potmi. Ker je meso zrelega kokosovega oreha že pretrdo, ga turisti večinoma zavržejo, domačini pa ga sušijo in uporabljajo v prehrambne namene.

Najboljši je seveda tisti kokos, ki še ni padel z drevesa. Njegova lupina še ni olesenela in je zelena, kar pomeni, da bo tudi meso sočno, mehko in v ustih topeče. Takšen kokos lahko z malo sreče najdemo na lokalni tržnici ali poprosimo domačina, da se ponj povzpne na drevo. To mu namreč, za razliko od nas, ne bo predstavljalo problema. V čem je skrivnost?

Po neštetih razglabljanjih o telesnih superiornostih življenja z naravo ima tudi skorajda akrobatsko plezanje na kokosove palme povsem enostavno razlago. Domačini namreč v mlada drevesa v enakomernih časovnih presledkih, ki odgovarjajo hitrosti rasti debla, z mačeto vsekavajo neopazne zareze, ki jih drevo nikoli povsem ne zaceli, vendar ga pri rasti ne ovirajo. Podrobnejši ogled navidezno gladkega debla razkrije vrezane stopničke, ki se ponavljajo vse do krošnje drevesa. Če pa je palma divja, si pomagajo z bambusovo palico, ki jo s trakovi pritrdijo ob deblo in jim tako služi kot neke vrste lestev. Plezanje je brez kakršnekoli zaščite sicer še vedno nevarno, vendar občutno poenostavljeno. Kljub temu vam predlagam, da to opravilo prepustite njim!


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice