Po zemlji okrog sonca

Nedotaknjena »plemena«


Na spletu so se pojavili zračni posnetki enega od domnevno stotih nedotaknjenih plemen na planetu. Kot že mnogokrat se postavlja vprašanje, kako bomo reagirali, da bo najbolje za njih?

Posnetki so nastali z namenom, da bi Perujskemu predsedniku dokazali obstoj plemena. Perujska vlada jih namreč označuje kot izmišljotino okoljevarstvenikov, ki se zavzemajo za ohranitev Amazonskega pragozda. Film je posnet s strani televizije BBC v sodelovanju z brazilsko vlado in bo del serije »Human Planet«. Ljudje, ki so jih posneli med drevesi v bližini kolib izdelanih iz vejevja in rastlinja, živijo v brazilskem pragozdu ob meji s Perujem. Posnetki kažejo, da imajo polne košare maniok, banan in papaj, ki rasejo v okolici, zato jim ni potrebno gojiti pridelkov. Njihova telesa so obarvana rdečo s semeni drevesa annatto. Na fotografijah je videti loke in puščice ter celo nož, ki je najbrž posledica trgovanja s sosednjimi plemeni. Nespametno je pričakovati, da se plemena ne zavedajo naše prisotnosti. Nedotaknjena plemena jim pravijo zato, ker nimajo trajnega stika z dominantno družbo. Kot vse človeške skupine v preteklosti imajo stike z drugimi ljudmi, najpogosteje s sosednjimi skupinami, ki se jih zavedajo in jih poznajo. Domneva se, da so v preteklosti že bili v stiku s kolonialnimi silami, pred katerimi so se umaknili globlje v gozd ali pa so bili del večjega plemena, ki se je razdelilo. S stališča antropologije so trditve o njihovi prvinskosti in čistosti – romantiziranje in mit. Dojemati nedotaknjena plemena kot zamrznjena v »kameni dobi« je povsem neustrezno in nekoristno. To so ljudje, ki živijo drugače, kar ne pomeni, da so neumni, zaostali, necivilizirani ali primitivni. Neustrezno je tudi, da jih označimo kot pleme, v kolikor ne gre za plemensko ureditev. Javnost meni, da so posnetki iz zraka njihov prvi stik in da je torej ekipa, ki se zavzema za njihov teritorij že storila strateško napako. Tudi te trditve izvirajo iz stereotipa, da je njihov način življenja popolnoma izoliran. Verjetneje je, da so letala že videli in da najnovejši prelet ni pomembno vplival na njihove predstave. Če se opremo na podatke o podobnih plemenih, ki sedaj živijo v stalnem stiku z t.i. zahodnim svetom, lahko vidimo, da je njihov način življenja robusten, a prilagodljiv in se kljub občasnemu trgovanju lahko ohrani tudi tisočletja. Nekatera t.i. nedotaknjena plemena uspešno živijo le nekaj sto kilometrov od večjih naselbin, kar dokazuje, da bi lahko vzpostavili stik, če bi hoteli. Pomembno v primeru plemena ob brazilsko-perujski meji je, da se zavedamo, da jim stik z ljudmi lahko prinese bolezni na katere niso odporni in da so odvisni od teritorija, ki jih obdaja. Zavzemanje za ohranitev okoliških gozdov je torej povsem na mestu. Pleme zaenkrat ni pokazalo želje po kontaktu na kar nakazujejo prekrižane sulice na začetku nekaterih poti in sovražno ali bolje rečeno zaščitniško vedenje ob preletih letala. V Braziliji so se v dvajsetih in šestdesetih letih že vršili masakri nad nekaterimi skupinami, ki so živele v gozdu, zato je tudi mogoče, da imajo preživeli o nas ne samo določeno predstavo, ampak tudi izkušnje ali pa so zanje slišali. Izven stroke se pojavljajo tudi mnenja o tem, da si plemena »zaslužijo« stik z nami in, da bi jim mogli pomagati s hrano, orodjem ali jim vsaj ponuditi možnost po drugačnem življenju. Kot zapisano, se naše prisotnosti zavedajo, zgodovina pa kaže, da so tovrstna plemena po stiku običajno znajdejo na dnu naše družbe, kjer se prostituirajo, beračijo ali pa končajo v rezervatih kot objekti uprizarjanja neke za nas izgubljenega načina življenja ali kot igralci ujeti v turizmu. Statistika kaže, da je najverjetneje, da bodo ljudje po stiku v nekaj letih mrtvi. Nikakor nismo večvredni in zato ne moremo odločati namesto njih. Na nas je torej, da jih pustimo pri miru in se ne vmešavamo bolj kot s tem, da zaščitimo njihov življenjski prostor ter ga ne omejujemo zavoljo pridobitve surovin in virov, ki tako ali tako siromašijo pragozd. So ljudje in če jih prepoznavamo kot take imajo tudi svoje pravice – kamor sodi tudi pravica o načinu življenja kot ga poznajo. Video si lahko ogledate na spodnji povezavi: http://www.uncontactedtribes.org/evidence

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Nedotaknjena »plemena«


Na spletu so se pojavili zračni posnetki enega od domnevno stotih nedotaknjenih plemen na planetu. Kot že mnogokrat se postavlja vprašanje, kako bomo reagirali, da bo najbolje za njih?

Posnetki so nastali z namenom, da bi Perujskemu predsedniku dokazali obstoj plemena. Perujska vlada jih namreč označuje kot izmišljotino okoljevarstvenikov, ki se zavzemajo za ohranitev Amazonskega pragozda. Film je posnet s strani televizije BBC v sodelovanju z brazilsko vlado in bo del serije »Human Planet«. Ljudje, ki so jih posneli med drevesi v bližini kolib izdelanih iz vejevja in rastlinja, živijo v brazilskem pragozdu ob meji s Perujem. Posnetki kažejo, da imajo polne košare maniok, banan in papaj, ki rasejo v okolici, zato jim ni potrebno gojiti pridelkov. Njihova telesa so obarvana rdečo s semeni drevesa annatto. Na fotografijah je videti loke in puščice ter celo nož, ki je najbrž posledica trgovanja s sosednjimi plemeni. Nespametno je pričakovati, da se plemena ne zavedajo naše prisotnosti. Nedotaknjena plemena jim pravijo zato, ker nimajo trajnega stika z dominantno družbo. Kot vse človeške skupine v preteklosti imajo stike z drugimi ljudmi, najpogosteje s sosednjimi skupinami, ki se jih zavedajo in jih poznajo. Domneva se, da so v preteklosti že bili v stiku s kolonialnimi silami, pred katerimi so se umaknili globlje v gozd ali pa so bili del večjega plemena, ki se je razdelilo. S stališča antropologije so trditve o njihovi prvinskosti in čistosti – romantiziranje in mit. Dojemati nedotaknjena plemena kot zamrznjena v »kameni dobi« je povsem neustrezno in nekoristno. To so ljudje, ki živijo drugače, kar ne pomeni, da so neumni, zaostali, necivilizirani ali primitivni. Neustrezno je tudi, da jih označimo kot pleme, v kolikor ne gre za plemensko ureditev. Javnost meni, da so posnetki iz zraka njihov prvi stik in da je torej ekipa, ki se zavzema za njihov teritorij že storila strateško napako. Tudi te trditve izvirajo iz stereotipa, da je njihov način življenja popolnoma izoliran. Verjetneje je, da so letala že videli in da najnovejši prelet ni pomembno vplival na njihove predstave. Če se opremo na podatke o podobnih plemenih, ki sedaj živijo v stalnem stiku z t.i. zahodnim svetom, lahko vidimo, da je njihov način življenja robusten, a prilagodljiv in se kljub občasnemu trgovanju lahko ohrani tudi tisočletja. Nekatera t.i. nedotaknjena plemena uspešno živijo le nekaj sto kilometrov od večjih naselbin, kar dokazuje, da bi lahko vzpostavili stik, če bi hoteli. Pomembno v primeru plemena ob brazilsko-perujski meji je, da se zavedamo, da jim stik z ljudmi lahko prinese bolezni na katere niso odporni in da so odvisni od teritorija, ki jih obdaja. Zavzemanje za ohranitev okoliških gozdov je torej povsem na mestu. Pleme zaenkrat ni pokazalo želje po kontaktu na kar nakazujejo prekrižane sulice na začetku nekaterih poti in sovražno ali bolje rečeno zaščitniško vedenje ob preletih letala. V Braziliji so se v dvajsetih in šestdesetih letih že vršili masakri nad nekaterimi skupinami, ki so živele v gozdu, zato je tudi mogoče, da imajo preživeli o nas ne samo določeno predstavo, ampak tudi izkušnje ali pa so zanje slišali. Izven stroke se pojavljajo tudi mnenja o tem, da si plemena »zaslužijo« stik z nami in, da bi jim mogli pomagati s hrano, orodjem ali jim vsaj ponuditi možnost po drugačnem življenju. Kot zapisano, se naše prisotnosti zavedajo, zgodovina pa kaže, da so tovrstna plemena po stiku običajno znajdejo na dnu naše družbe, kjer se prostituirajo, beračijo ali pa končajo v rezervatih kot objekti uprizarjanja neke za nas izgubljenega načina življenja ali kot igralci ujeti v turizmu. Statistika kaže, da je najverjetneje, da bodo ljudje po stiku v nekaj letih mrtvi. Nikakor nismo večvredni in zato ne moremo odločati namesto njih. Na nas je torej, da jih pustimo pri miru in se ne vmešavamo bolj kot s tem, da zaščitimo njihov življenjski prostor ter ga ne omejujemo zavoljo pridobitve surovin in virov, ki tako ali tako siromašijo pragozd. So ljudje in če jih prepoznavamo kot take imajo tudi svoje pravice – kamor sodi tudi pravica o načinu življenja kot ga poznajo. Video si lahko ogledate na spodnji povezavi: http://www.uncontactedtribes.org/evidence


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice