Živali

Bistri šimpanzi izigrali lovce


Pet šimpanzjih samcev, živečih v gozdovih Afrike, se je naučilo, kako deaktivirati in uničiti zanke, ki jih nastavljajo lovci za lov živali.

V zadnji izdaji znanstvene revije »Primates« poročajo, da so znanstveniki opazovali ta zanimiv fenomen, ki ga je demonstriralo 5 šimpanzov živečih v Bossou na Gvineji. Skupina se ni naučila le kako spretno izigrati lovce, ki nastavljajo pasti, ampak so ti bistri šimpanzi naučili te tehnike tudi druge mlajše šimpanze. Početje šimpanzov so znanstveniki ugotovili predvsem po tem, ker so opazili, da so na določenih območjih šimpanzi velikokrat ranjeni in nekateri celo umrejo, ker se ujamejo v pasti (te zanke so poznane predvsem po tem, da lahko šimpanzu, ki se ujame vanjo odseka okončine), med tem ko na drugih območjih živeči šimpanzi niso imeli nikakršnih težav. Čeprav želijo v Bossou lovci raje ujeti trsno podgano kot šimapanze, se vseeno mnogokrat v zanke ujamejo prav tudi druge živali, mnogokrat prav šimpanzi. Razlog, zakaj šimpanzov ne lovijo se skriva v poročilih Discovery News-a, ki je poročal, da prebivalci vasi Bossou šimpanzov ne jedo, saj so mnenja, da le ti predstavljajo reinkarnacijo njihovih prednikov.

Raziskovalci Japonskega opičjega centra so tako opazovali šimpanze v Bossou skoraj 2 leti in v tem času so posneli 6 primerov, kjer se je 5 različnih šimpanzjih samcev poslužilo specifičnih prijemov s katerimi so deaktivirali ali celo uničili pasti, katere so našli. V enem primeru je samec šimpanz priskočil na pomoč samici in njenemu leto in pol staremu mladiču, ki sta jamrajoče in stokajoče stala ob pasti, v katero se je ujela antilopa, ki je nato tudi umrla. Šimpanz je ob videnem zagrabil prijem pasti in jo stresal toliko časa, dokler ni počila. V drugem primeru se je skupina odraslih šimpanzov nagnetla zraven mladega samca, med tem ko je ta povsem deaktiviral past s tem, da je odvezal vse niti in vrvi, ki so bile napeljane na past. Znanstveniki verjamejo, da so odrasli šimpanzi opazovali mladega samca pri nekakšnem testiranju z domnevo, da se te tehnike deaktiviranja pasti prenašajo na mlajše generacije in to znanje postane del njihove kulture.

V drugih delih Afrike so šimpanzi mnogokrat pohabljeni zaradi pasti v katere se ujamejo in pogostokrat zaradi pasti izgubijo svoje okončine. V gozdu v Ugandi so znanstveniki izmed 16 šimpanzov našli kar 10 takšnih, ki so imeli poškodovane ude, v enem izmed drugih gozdov pa je imela kar 1/5 vseh šimpanzov deformirane ude zaradi pasti. Šimpanzi v drugih gozdovih na vidne pasti drug drugega opozarjajo z glasovnimi opozorili.

Šimpanzi so nekoč naseljevali 25 afriških držav, zdaj pa so v treh ali štirih povsem izumrli, v mnogih drugih pa so blizu izumrtja. Izguba habitata in nezakoniti lov sta glava krivca za drastičen upad populacije. Če ne bomo ukrepali, ocenjujejo, da bodo šimpanzi, s katerimi si delimo visok odstotek genov (kar 98%) izumrli v naslednjih 25 letih.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Bistri šimpanzi izigrali lovce


Pet šimpanzjih samcev, živečih v gozdovih Afrike, se je naučilo, kako deaktivirati in uničiti zanke, ki jih nastavljajo lovci za lov živali.

V zadnji izdaji znanstvene revije »Primates« poročajo, da so znanstveniki opazovali ta zanimiv fenomen, ki ga je demonstriralo 5 šimpanzov živečih v Bossou na Gvineji. Skupina se ni naučila le kako spretno izigrati lovce, ki nastavljajo pasti, ampak so ti bistri šimpanzi naučili te tehnike tudi druge mlajše šimpanze. Početje šimpanzov so znanstveniki ugotovili predvsem po tem, ker so opazili, da so na določenih območjih šimpanzi velikokrat ranjeni in nekateri celo umrejo, ker se ujamejo v pasti (te zanke so poznane predvsem po tem, da lahko šimpanzu, ki se ujame vanjo odseka okončine), med tem ko na drugih območjih živeči šimpanzi niso imeli nikakršnih težav. Čeprav želijo v Bossou lovci raje ujeti trsno podgano kot šimapanze, se vseeno mnogokrat v zanke ujamejo prav tudi druge živali, mnogokrat prav šimpanzi. Razlog, zakaj šimpanzov ne lovijo se skriva v poročilih Discovery News-a, ki je poročal, da prebivalci vasi Bossou šimpanzov ne jedo, saj so mnenja, da le ti predstavljajo reinkarnacijo njihovih prednikov.

Raziskovalci Japonskega opičjega centra so tako opazovali šimpanze v Bossou skoraj 2 leti in v tem času so posneli 6 primerov, kjer se je 5 različnih šimpanzjih samcev poslužilo specifičnih prijemov s katerimi so deaktivirali ali celo uničili pasti, katere so našli. V enem primeru je samec šimpanz priskočil na pomoč samici in njenemu leto in pol staremu mladiču, ki sta jamrajoče in stokajoče stala ob pasti, v katero se je ujela antilopa, ki je nato tudi umrla. Šimpanz je ob videnem zagrabil prijem pasti in jo stresal toliko časa, dokler ni počila. V drugem primeru se je skupina odraslih šimpanzov nagnetla zraven mladega samca, med tem ko je ta povsem deaktiviral past s tem, da je odvezal vse niti in vrvi, ki so bile napeljane na past. Znanstveniki verjamejo, da so odrasli šimpanzi opazovali mladega samca pri nekakšnem testiranju z domnevo, da se te tehnike deaktiviranja pasti prenašajo na mlajše generacije in to znanje postane del njihove kulture.

V drugih delih Afrike so šimpanzi mnogokrat pohabljeni zaradi pasti v katere se ujamejo in pogostokrat zaradi pasti izgubijo svoje okončine. V gozdu v Ugandi so znanstveniki izmed 16 šimpanzov našli kar 10 takšnih, ki so imeli poškodovane ude, v enem izmed drugih gozdov pa je imela kar 1/5 vseh šimpanzov deformirane ude zaradi pasti. Šimpanzi v drugih gozdovih na vidne pasti drug drugega opozarjajo z glasovnimi opozorili.

Šimpanzi so nekoč naseljevali 25 afriških držav, zdaj pa so v treh ali štirih povsem izumrli, v mnogih drugih pa so blizu izumrtja. Izguba habitata in nezakoniti lov sta glava krivca za drastičen upad populacije. Če ne bomo ukrepali, ocenjujejo, da bodo šimpanzi, s katerimi si delimo visok odstotek genov (kar 98%) izumrli v naslednjih 25 letih.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice