Bivanje

Uporaba odpadne vode


Prihajajoči zgodnjepomladanski dnevi so pogosto deževni, kar lahko dobro izkoristimo v svojem domu. Naj deževnica ne odide kar tako od nas. Tematiki, kako izkoristiti meteorno in ostalo odpadno vodo se je v nadaljevanju posvetil strokovnjak Bojko Jerman.

Da imamo veliko zdrave, čiste in pitne vode v naših domovih, je prej velika sreča in izjema kot pa pravilo. Da živimo v vodnem blagostanju, se enostavno ne zavedamo, ker smo na to navajeni. Vendar se časi spreminjajo, če ne drugega, so investicije v vodne vire in obenem v odpadne vode tako visoke, da je že marsikje po Sloveniji strošek za vodo in kanalščino zelo visok in se še kar zvišuje. Voda je poleg energije najpomembnejša vsakodnevna potreba v vsakem domu. Ali lahko kaj na tem področju storimo, da bi se otresli visokih stroškov in si zagotovili večjo neodvisnost?

Zelo veliko lahko storimo in čudim se, da samooskrba z vodo v individualni gradnji še ni uzakonjena. Povsem nenormalno je namreč, da kar tretjino čiste pitne vode porabimo samo za izplakovanje stranišč … Da je to nesmiselno, so kaj hitro ugotovili npr. v ZDA, kjer imajo enodružinske hiše izven večjih naselij praviloma suha stranišča.
Klimatski pogoji
Ti so po različnih regijah različni, vendar je slovenska klima dovolj »mokra«, da nam zagotovi dovolj vode za potrebe povprečne družine. V Sloveniji pade od malo pod 900 mm v Prekmurju do preko 3.000 mm v območju Bovca. Povprečje je približno 1.500 mm.
Po nemških podatkih se povprečna poraba vode na osebo na dan giblje med 125 do 145 l/dan. Zanimivo je, da je tam od 85 l/dan v letu 1950 poraba rasla do vrednosti 147 l/dan v letu 1990, potem pa sledi trend upadanja na 140 l/dan v letu 2005. Pri nas se večinoma upošteva vrednost 150 l/dan.
Pri dimenzioniranju rezervoarja se upoštevajo naslednji podatki: letna količina padavin, površina prestreznih površin (običajno so to strešne površine), faktor kritine, delež kapnice v celotni porabi vode in najdaljše možno sušno obdobje.
Zajemanje in skladiščenje vode
Vodo so znali zajeti in spraviti že davno. Od samega začetka gradnje stavb je bila vedno največja pozornost namenjena oskrbi z vodo, tako centralno z znanimi akvadukti kot lokalno s kapnico v podzemnem ali kletnem prostoru, kar je še danes marsikomu edini vir sanitarne vode. Betonski zalogovniki za sanitarno vodo so dobra rešitev, potrebujemo le ustrezen podzemni ali kletni prostor, ki ga izdelamo v nepropustnem betonu, ali pa izdelamo sanitarno neoporečno in vodonepropustno plast na trdni podlagi. Zalogovnik mora imeti jašek za možnost servisnega dostopa v notrajnost, dotok kapnice in preliv, da odvečna voda odteče v naravo.
Dandanes se takšne rešitve redko izvajajo, saj je večina novih hiš brez kleti, ali pa kleti ne namenijo shranjevanju vode in se raje odločijo za posebej nameščene plastične cisterne za kapnico, ki so razmeroma poceni in jih je enostavno zakopati ob hiši. Navadno se odločimo za 9 m3 velik plastičen zalogovnik za kapnico, ki bo pokrival približno 30 % povprečnih potreb po sanirani vodi, lahko pa jih vgradimo več, dva ali tri. S tremi takšnimi cisternami smo lahko popolnoma neodvisni od klasičnega vodovoda, kar pomeni, da brez velikih stroškov pri investiciji (3.000–3.500 EUR) lahko zagotovimo kakovostno samooskrbo z vodo. To ni pomembno le zaradi stroškov, ampak tudi zaradi neodvisnosti od enega najpomembnejših virov za bivanje, s tem dajemo večjo varnost sebi in zmanjšujemo obveznosti javnega sektorja na tem področju. Če se odločimo le za delno pokrivanje porabe vode s kapnico, je potrebno izvesti dvojno omrežje za razvod mrzle vode, poleg tega je potrebno zagotoviti, da se voda iz vodovoda in kapnica ne mešata, kar sodobne naprave upoštevajo. Seveda pa je za ustvarjanje pritiska v instalaciji za uporabo kapnice potreben hidrofor. Zalogovnik za kapnico imamo vezan na »umazane« porabnike: WC kotlički, pranje avtomobila, zalivanje, pralni stroj … Če v zalogovniku kapnice zmanjkuje, se avtomatsko dotaka v ta zalogovnik voda iz omrežja, tako da je za vse potrebe voda vedno na voljo.
Kapnico zajemamo s streh in ravnih čistih površin, kot so terase, balkoni … Pri tem je pomembno, da obrobe streh in žlebovi NISO narejeni iz bakra. Čeprav se pitna voda lahko pelje v vodovodno napeljavo iz bakra (ker se ob stalni prisotnosti vode nabere na bakru netopni oksid), pa baker, ki je na zraku in le občasno omočen, proizvaja strupene snovi, ki v pitni vodi niso dopustne. Tudi pocinkanih žlebov raje ne uporabljamo, saj imamo na trgu sanitarno neoporečne plastične in aluminijaste obrobe in žlebove, ki jih uporabimo v takšni hiši.
Voda s streh je mehansko onesnažena, posebno spomladi s cvetnim prahom, in mehka, torej brez mineralov, ki jih pitna voda mora vsebovati. Zato kapnico peljemo najprej na filter za mehansko čiščenje: najboljši in najdražji je iz aktivnega oglja, dovolj dober je tudi filter iz peska (agregata). Četudi imamo filter iz aktivnega oglja, moramo vodo voditi še preko peščenega filtra, ki dejansko mineralizira vodo. Kljub temu takšna voda ni zelo »trda«, nima veliko kamna, kar je odlično za pranje, umivanje in sploh za vse gospodinjske naprave na vodo.
Seveda se nam takoj postavi vprašanje, katera voda je boljša: pravilno izvedena in vzdrževana kapnica ali voda iz centralnega javnega vodovoda. Neodvisni strokovnjaki trdijo, da je bolj kakovostna kapnica in jaz jim verjamem.
Odpadne vode
Tako kot voda »pride«, mora tudi »oditi«. Če je hiša ob komunalni kanalizaciji, potem ni smiselno razmišljati, zahtevajo pa tudi predpisi, da se nanjo priključimo. Če te sreče nimamo, je odločitev za čistilno napravo boljša, kot če naredimo greznico, ki jo je potrebno na 2–3 tedne prazniti in za to tudi plačati približno 70 evrov (praznjenje greznic v naravo je prepovedano z evropskimi in domačimi predpisi!). Strošek rednega praznenja greznic ni majhen, zato je naložba v biološko čistilno napravo na mestu. Gre za betonsko ali plastično cisterno, ki je predeljena na tri dele in v srednjem delu je še kompresor, ki občasno aerira, zrači vodo: tako se razvijejo aerobne bakterije, ki predelujejo naše biološke odpadke v blato (ki se ga 2–3 leta odstrani) in skoraj čisto vodo. Ta odpadna voda je brez vonja in barve. Iz nje so bakterije izločile približno 97 % vseh bioloških nesnag, zato je takšna voda uporabna za zalivanje vrta in podobno. To vodo lahko tudi brez slabe vesti spuščamo v naravo: v ponikovalnico, bližnji potok ali reko. Tako je ekološki krog sklenjen in voda v tem krogu opravi veliko dobrega in koristnega za naše bivanje, po njeni uporabi pa jo skoraj enako čisto, kot smo jo zajeli, pošljemo nazaj v naravni vodni krog ...

Glasuj:

4,5

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Uporaba odpadne vode


Prihajajoči zgodnjepomladanski dnevi so pogosto deževni, kar lahko dobro izkoristimo v svojem domu. Naj deževnica ne odide kar tako od nas. Tematiki, kako izkoristiti meteorno in ostalo odpadno vodo se je v nadaljevanju posvetil strokovnjak Bojko Jerman.

Da imamo veliko zdrave, čiste in pitne vode v naših domovih, je prej velika sreča in izjema kot pa pravilo. Da živimo v vodnem blagostanju, se enostavno ne zavedamo, ker smo na to navajeni. Vendar se časi spreminjajo, če ne drugega, so investicije v vodne vire in obenem v odpadne vode tako visoke, da je že marsikje po Sloveniji strošek za vodo in kanalščino zelo visok in se še kar zvišuje. Voda je poleg energije najpomembnejša vsakodnevna potreba v vsakem domu. Ali lahko kaj na tem področju storimo, da bi se otresli visokih stroškov in si zagotovili večjo neodvisnost?

Zelo veliko lahko storimo in čudim se, da samooskrba z vodo v individualni gradnji še ni uzakonjena. Povsem nenormalno je namreč, da kar tretjino čiste pitne vode porabimo samo za izplakovanje stranišč … Da je to nesmiselno, so kaj hitro ugotovili npr. v ZDA, kjer imajo enodružinske hiše izven večjih naselij praviloma suha stranišča.
Klimatski pogoji
Ti so po različnih regijah različni, vendar je slovenska klima dovolj »mokra«, da nam zagotovi dovolj vode za potrebe povprečne družine. V Sloveniji pade od malo pod 900 mm v Prekmurju do preko 3.000 mm v območju Bovca. Povprečje je približno 1.500 mm.
Po nemških podatkih se povprečna poraba vode na osebo na dan giblje med 125 do 145 l/dan. Zanimivo je, da je tam od 85 l/dan v letu 1950 poraba rasla do vrednosti 147 l/dan v letu 1990, potem pa sledi trend upadanja na 140 l/dan v letu 2005. Pri nas se večinoma upošteva vrednost 150 l/dan.
Pri dimenzioniranju rezervoarja se upoštevajo naslednji podatki: letna količina padavin, površina prestreznih površin (običajno so to strešne površine), faktor kritine, delež kapnice v celotni porabi vode in najdaljše možno sušno obdobje.
Zajemanje in skladiščenje vode
Vodo so znali zajeti in spraviti že davno. Od samega začetka gradnje stavb je bila vedno največja pozornost namenjena oskrbi z vodo, tako centralno z znanimi akvadukti kot lokalno s kapnico v podzemnem ali kletnem prostoru, kar je še danes marsikomu edini vir sanitarne vode. Betonski zalogovniki za sanitarno vodo so dobra rešitev, potrebujemo le ustrezen podzemni ali kletni prostor, ki ga izdelamo v nepropustnem betonu, ali pa izdelamo sanitarno neoporečno in vodonepropustno plast na trdni podlagi. Zalogovnik mora imeti jašek za možnost servisnega dostopa v notrajnost, dotok kapnice in preliv, da odvečna voda odteče v naravo.
Dandanes se takšne rešitve redko izvajajo, saj je večina novih hiš brez kleti, ali pa kleti ne namenijo shranjevanju vode in se raje odločijo za posebej nameščene plastične cisterne za kapnico, ki so razmeroma poceni in jih je enostavno zakopati ob hiši. Navadno se odločimo za 9 m3 velik plastičen zalogovnik za kapnico, ki bo pokrival približno 30 % povprečnih potreb po sanirani vodi, lahko pa jih vgradimo več, dva ali tri. S tremi takšnimi cisternami smo lahko popolnoma neodvisni od klasičnega vodovoda, kar pomeni, da brez velikih stroškov pri investiciji (3.000–3.500 EUR) lahko zagotovimo kakovostno samooskrbo z vodo. To ni pomembno le zaradi stroškov, ampak tudi zaradi neodvisnosti od enega najpomembnejših virov za bivanje, s tem dajemo večjo varnost sebi in zmanjšujemo obveznosti javnega sektorja na tem področju. Če se odločimo le za delno pokrivanje porabe vode s kapnico, je potrebno izvesti dvojno omrežje za razvod mrzle vode, poleg tega je potrebno zagotoviti, da se voda iz vodovoda in kapnica ne mešata, kar sodobne naprave upoštevajo. Seveda pa je za ustvarjanje pritiska v instalaciji za uporabo kapnice potreben hidrofor. Zalogovnik za kapnico imamo vezan na »umazane« porabnike: WC kotlički, pranje avtomobila, zalivanje, pralni stroj … Če v zalogovniku kapnice zmanjkuje, se avtomatsko dotaka v ta zalogovnik voda iz omrežja, tako da je za vse potrebe voda vedno na voljo.
Kapnico zajemamo s streh in ravnih čistih površin, kot so terase, balkoni … Pri tem je pomembno, da obrobe streh in žlebovi NISO narejeni iz bakra. Čeprav se pitna voda lahko pelje v vodovodno napeljavo iz bakra (ker se ob stalni prisotnosti vode nabere na bakru netopni oksid), pa baker, ki je na zraku in le občasno omočen, proizvaja strupene snovi, ki v pitni vodi niso dopustne. Tudi pocinkanih žlebov raje ne uporabljamo, saj imamo na trgu sanitarno neoporečne plastične in aluminijaste obrobe in žlebove, ki jih uporabimo v takšni hiši.
Voda s streh je mehansko onesnažena, posebno spomladi s cvetnim prahom, in mehka, torej brez mineralov, ki jih pitna voda mora vsebovati. Zato kapnico peljemo najprej na filter za mehansko čiščenje: najboljši in najdražji je iz aktivnega oglja, dovolj dober je tudi filter iz peska (agregata). Četudi imamo filter iz aktivnega oglja, moramo vodo voditi še preko peščenega filtra, ki dejansko mineralizira vodo. Kljub temu takšna voda ni zelo »trda«, nima veliko kamna, kar je odlično za pranje, umivanje in sploh za vse gospodinjske naprave na vodo.
Seveda se nam takoj postavi vprašanje, katera voda je boljša: pravilno izvedena in vzdrževana kapnica ali voda iz centralnega javnega vodovoda. Neodvisni strokovnjaki trdijo, da je bolj kakovostna kapnica in jaz jim verjamem.
Odpadne vode
Tako kot voda »pride«, mora tudi »oditi«. Če je hiša ob komunalni kanalizaciji, potem ni smiselno razmišljati, zahtevajo pa tudi predpisi, da se nanjo priključimo. Če te sreče nimamo, je odločitev za čistilno napravo boljša, kot če naredimo greznico, ki jo je potrebno na 2–3 tedne prazniti in za to tudi plačati približno 70 evrov (praznjenje greznic v naravo je prepovedano z evropskimi in domačimi predpisi!). Strošek rednega praznenja greznic ni majhen, zato je naložba v biološko čistilno napravo na mestu. Gre za betonsko ali plastično cisterno, ki je predeljena na tri dele in v srednjem delu je še kompresor, ki občasno aerira, zrači vodo: tako se razvijejo aerobne bakterije, ki predelujejo naše biološke odpadke v blato (ki se ga 2–3 leta odstrani) in skoraj čisto vodo. Ta odpadna voda je brez vonja in barve. Iz nje so bakterije izločile približno 97 % vseh bioloških nesnag, zato je takšna voda uporabna za zalivanje vrta in podobno. To vodo lahko tudi brez slabe vesti spuščamo v naravo: v ponikovalnico, bližnji potok ali reko. Tako je ekološki krog sklenjen in voda v tem krogu opravi veliko dobrega in koristnega za naše bivanje, po njeni uporabi pa jo skoraj enako čisto, kot smo jo zajeli, pošljemo nazaj v naravni vodni krog ...


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice