Sto na uro

Letalski promet- smrt za okolje?


Letalski promet ima dve šibki točki, ki bistveno vplivata na obremenitev okolja. To sta hrup in izpusti. Prevozniki morajo za čim manjše škodljive vplive svoje dejavnosti na globalno podnebje v skladu s svetovno in evropsko zakonodajo posodabljati letalsko floto, čeprav jih to precej stane.

Med varnostnimi ukrepi je namreč tudi zamenjava ali odstranitev tehnično neustreznih letal. Kot pravi inženir Peter Šenk, tehnični direktor pri našem letalskem prevozniku Adria Airways, pa ... menjave letala ne moremo primerjati z zamenjavo avtomobila, saj nakup letala lahko prevozniki načrtujejo celo desetletje. Strokovnjaki so že pred leti začeli poudarjati, da so letala sicer najhitrejše, toda okolju najmanj prijazno vozilo. Takrat so namreč ugotavljali, da gre razvoj potniških letal in letalskega prometa v dve smeri: prva je uporaba potnikom neprijaznim in manj varnih majhnih letal, ki omogočajo potovanja na krajše razdalje, druga smer pa je gradnja velikih, širokotrupnih letal za 600 do 800 potnikov, ki bodo premagovala daljše razdalje. Stroka je tako pred desetletjem domnevala, da naj bi se s takšnim razvojem letalski prevoz povečal in hkrati tudi pocenil. Usoda razvoja jim sicer ni bila povsem jasna, saj so menili, da so bili pogonski motorji, konstrukcija letal in navigacija že v tistih časih v samem vrhu tehnološkega razvoja. V revolucinarne spremembe v bližnji prihodnosti niso verjeli. Glede na njihove napovedi, da se bo letalski promet do leta 2015 močno povečal, so posledično opozorili tudi na povečano obremenjenost okolja s hrupom in škodljivimi plini (ogljikovim monoksidom, ogljikovodiki, ogljikovim dioksidom in dušikovimi oksidi), ki so že pred leti presegali dopustne meje. Med drugim so napovedali tudi, da utegne biti leta 2012 stanje zaradi ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov sploh kritično. Pa se napovedi res uresničujejo?
Dejstvo je, da hrup in izpusti letalskih motorjev še vedno v veliki meri obremenjujejo okolje. Trenutno naj bi letalski sektor prispeval pet odstotkov vseh emisij, skupina znanstevnikov pa je pred kratkim napovedala, da se bo do leta 2050 njegov vpliv na okolje povečal za tri- do štirikrat. Vendar to še ne pomeni, da se letalski prevozniki sprenevedajo in ne naredijo ničesar za zmanjšanje škodljivih prispevkov v okolje. Motivacija za akcijo jim je že sama konkurenca, pravila pa jim postavlja tudi svetovna in evropska zakonodaja. Evropska komisija je nedavno nazaj »prehitela« svoje načrte v zvezi z uredbo, ki opredeljuje pravila za delovanje navigacijskih služb zračnega prometa in imenovanje organa za njihov nadzor. Uredbo, ki bi sicer v veljavo stopila z letom 2012, je namreč sprejela 16 mesecev prej, z njo pa namerava znižati stroške letenja za polovico in zmanjšati okoljski vpliv letenja za 10 odstotkov, hkrati pa želi tudi omogočiti trikratno povečanje letalskega prometa. Prepričanje, da sta povečanje letalskega prometa in obremenjenost okolja sorazmerno povezana, torej ne drži (več).
»Odstopanje od standardov v praksi pomeni poleg dodatne obremenitve okolja tudi zmanjšanje konkurenčnosti letalskega prevoznika zaradi dodatnih večjih stroškov. Številna svetovna letališča na primer prilete in odlete letal nadzirajo s konkretnimi meritvami v območju letališč. Hrupnejša letala in njihove prevoznike v primeru prekoračitev ustrezno penalizirajo,« pojasnjuje Peter Šenk. Glede izpustov pa pove, da bo še letos stopilo v veljavo t. i. trgovanje z emisijami, ki bo izključno odvisno od količine porabljenega goriva. »Ponovno bodo precej na slabšem prevozniki, katerih letala porabijo več goriva, predvsem zaradi motorjev starejše izdelave,« pravi Šenk in dodaja, da prav zaradi tega proizvajalci motorjev z vsako novo generacijo motorjev izboljšujejo regulacijo vbrizga goriva in v motorje vgrajujejo nove materiale, s čimer zmanjšujejo tako hrup kot porabo goriva.
Na količino porabljenega goriva lahko letalski prevozniki vplivajo tudi z načinom upravljanja z letali in s preventivnim vzdrževanjem. Tako lahko privarčujejo nekaj odstotkov goriva, pravi sogovornik in kot primer navaja sprotno pranje letalskih motorjev, ki ga v povprečju izvajajo na vsakih 1200 odletenih ur letala. Glede prihodnosti letalskega prometa pa napoveduje, da bo razvoj letal, materialov ter motorjev še bolj posvečen zmanjševanju tako hrupa kot izpustov. »Samo ena od možnosti so motorji s še večjim obtočnim razmerjem ter z zmanjšanimi obrati prve stopnje kompresorja. Prva testiranja kažejo do 25 odstotkov nižjo porabo goriva,« obetavno pojasnjuje tehnični direktor podjetja Adria Airways, kjer ves čas sledijo priporočilom proizvajalcev letal in motorjev. Da bi zmanjšali hrup in porabo goriva, prav tako stalno prenavljajo svojo floto in stara letala nadomeščajo z novo generacijo. Tako dosegajo manjšo porabo goriva, manjšo obremenitev okolja in ne nazadnje tudi nižje stroške.
Smernice razvoja v letalstvu torej dokazujejo, da tehnologija letal vendarle še ni doživela svojega viška, kot so menili še pred slabimi desetimi leti. Pravzaprav se je razvoj šele dobro pričel, bi lahko rekli ob dejstvu, da je julija v Švici poletelo prvo letalo na solarno energijo. Zgradili so ga lani, poganjajo ga štirje motorji na solarno energijo, vzdolž kril pa je razporejenih približno 12.000 solarnih celic, ki napajajo približno 400 kilogramov baterij. Povprečna hitrost letenja je 70 kilometrov na uro. V julijskem poskusu je bilo letalo v zraku 25 ur, torej tudi ponoči, ko se njegove baterije ne napajajo. Pobudnik izdelave letala Bertrand Piccard je tako odprl povsem novo poglavje letalstva, ki sporoča in dokazuje, da smo lahko veliko bolj neodvisni od fosilnih goriv, kot si mislimo. Lahko torej pričakujemo, da bomo v prihodnosti potovali z letali na sončno energijo ali na kakšen drugi alternativni vir energije? Peter Šenk odgovarja, da bo minilo še kar nekaj časa, preden bodo komercialna letala za masovni prevoz uporabljala alternativne energijske vire. Razvoj bo še nekaj časa vztrajal pri trenutnem znanju predvsem zaradi varnosti letalskega prevoza, če ne zaradi drugega, meni letalski inženir.
Primerjava izpustov različnih prevoznih sredstev
Če primerjamo vožnjo avtomobila z enim potnikom in potovanje s sodobnim letalom (letala novejše generacije s sodobnimi motorji, ki imajo visoko obtočno razmerje; mednje sodijo družine letal Airbus, Boeing, Bombardier, Embarier in vsa letala družbe Adria Airways, vključno z najstarejšim A320), ugotovimo, da letalo za kilometer vožnje porabi približno polovico manj goriva na potnika, kot ga porabi avto. Drugače povedano, če ima potniško letalo zasedenih več kot polovico sedežev, je ta prevoz za okolje manj obremenjujoč v primerjavi s prevozom enega človeka z osebnim avtomobilom. Dodatno prednost letalom na tem mestu prinaša še krajši čas potovanja in večja varnost.
Koliko škodljivih emisij prispevamo v okolje pri potovanju z različnimi prevoznimi sredstvi, lahko preverimo tudi na spletni strani travelfootprint.org, kjer izberemo prevozno sredstvo, način potovanja, število potnikov in razdaljo potovanja. Spletna aplikacija nato na podlagi razdalje izračuna količino izpustov ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov na prevožen kilometer. Aplikacija nam rezultat tudi pojasni in ponudi primerjavo z drugimi prevoznimi sredstvi.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Letalski promet- smrt za okolje?


Letalski promet ima dve šibki točki, ki bistveno vplivata na obremenitev okolja. To sta hrup in izpusti. Prevozniki morajo za čim manjše škodljive vplive svoje dejavnosti na globalno podnebje v skladu s svetovno in evropsko zakonodajo posodabljati letalsko floto, čeprav jih to precej stane.

Med varnostnimi ukrepi je namreč tudi zamenjava ali odstranitev tehnično neustreznih letal. Kot pravi inženir Peter Šenk, tehnični direktor pri našem letalskem prevozniku Adria Airways, pa ... menjave letala ne moremo primerjati z zamenjavo avtomobila, saj nakup letala lahko prevozniki načrtujejo celo desetletje. Strokovnjaki so že pred leti začeli poudarjati, da so letala sicer najhitrejše, toda okolju najmanj prijazno vozilo. Takrat so namreč ugotavljali, da gre razvoj potniških letal in letalskega prometa v dve smeri: prva je uporaba potnikom neprijaznim in manj varnih majhnih letal, ki omogočajo potovanja na krajše razdalje, druga smer pa je gradnja velikih, širokotrupnih letal za 600 do 800 potnikov, ki bodo premagovala daljše razdalje. Stroka je tako pred desetletjem domnevala, da naj bi se s takšnim razvojem letalski prevoz povečal in hkrati tudi pocenil. Usoda razvoja jim sicer ni bila povsem jasna, saj so menili, da so bili pogonski motorji, konstrukcija letal in navigacija že v tistih časih v samem vrhu tehnološkega razvoja. V revolucinarne spremembe v bližnji prihodnosti niso verjeli. Glede na njihove napovedi, da se bo letalski promet do leta 2015 močno povečal, so posledično opozorili tudi na povečano obremenjenost okolja s hrupom in škodljivimi plini (ogljikovim monoksidom, ogljikovodiki, ogljikovim dioksidom in dušikovimi oksidi), ki so že pred leti presegali dopustne meje. Med drugim so napovedali tudi, da utegne biti leta 2012 stanje zaradi ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov sploh kritično. Pa se napovedi res uresničujejo?
Dejstvo je, da hrup in izpusti letalskih motorjev še vedno v veliki meri obremenjujejo okolje. Trenutno naj bi letalski sektor prispeval pet odstotkov vseh emisij, skupina znanstevnikov pa je pred kratkim napovedala, da se bo do leta 2050 njegov vpliv na okolje povečal za tri- do štirikrat. Vendar to še ne pomeni, da se letalski prevozniki sprenevedajo in ne naredijo ničesar za zmanjšanje škodljivih prispevkov v okolje. Motivacija za akcijo jim je že sama konkurenca, pravila pa jim postavlja tudi svetovna in evropska zakonodaja. Evropska komisija je nedavno nazaj »prehitela« svoje načrte v zvezi z uredbo, ki opredeljuje pravila za delovanje navigacijskih služb zračnega prometa in imenovanje organa za njihov nadzor. Uredbo, ki bi sicer v veljavo stopila z letom 2012, je namreč sprejela 16 mesecev prej, z njo pa namerava znižati stroške letenja za polovico in zmanjšati okoljski vpliv letenja za 10 odstotkov, hkrati pa želi tudi omogočiti trikratno povečanje letalskega prometa. Prepričanje, da sta povečanje letalskega prometa in obremenjenost okolja sorazmerno povezana, torej ne drži (več).
»Odstopanje od standardov v praksi pomeni poleg dodatne obremenitve okolja tudi zmanjšanje konkurenčnosti letalskega prevoznika zaradi dodatnih večjih stroškov. Številna svetovna letališča na primer prilete in odlete letal nadzirajo s konkretnimi meritvami v območju letališč. Hrupnejša letala in njihove prevoznike v primeru prekoračitev ustrezno penalizirajo,« pojasnjuje Peter Šenk. Glede izpustov pa pove, da bo še letos stopilo v veljavo t. i. trgovanje z emisijami, ki bo izključno odvisno od količine porabljenega goriva. »Ponovno bodo precej na slabšem prevozniki, katerih letala porabijo več goriva, predvsem zaradi motorjev starejše izdelave,« pravi Šenk in dodaja, da prav zaradi tega proizvajalci motorjev z vsako novo generacijo motorjev izboljšujejo regulacijo vbrizga goriva in v motorje vgrajujejo nove materiale, s čimer zmanjšujejo tako hrup kot porabo goriva.
Na količino porabljenega goriva lahko letalski prevozniki vplivajo tudi z načinom upravljanja z letali in s preventivnim vzdrževanjem. Tako lahko privarčujejo nekaj odstotkov goriva, pravi sogovornik in kot primer navaja sprotno pranje letalskih motorjev, ki ga v povprečju izvajajo na vsakih 1200 odletenih ur letala. Glede prihodnosti letalskega prometa pa napoveduje, da bo razvoj letal, materialov ter motorjev še bolj posvečen zmanjševanju tako hrupa kot izpustov. »Samo ena od možnosti so motorji s še večjim obtočnim razmerjem ter z zmanjšanimi obrati prve stopnje kompresorja. Prva testiranja kažejo do 25 odstotkov nižjo porabo goriva,« obetavno pojasnjuje tehnični direktor podjetja Adria Airways, kjer ves čas sledijo priporočilom proizvajalcev letal in motorjev. Da bi zmanjšali hrup in porabo goriva, prav tako stalno prenavljajo svojo floto in stara letala nadomeščajo z novo generacijo. Tako dosegajo manjšo porabo goriva, manjšo obremenitev okolja in ne nazadnje tudi nižje stroške.
Smernice razvoja v letalstvu torej dokazujejo, da tehnologija letal vendarle še ni doživela svojega viška, kot so menili še pred slabimi desetimi leti. Pravzaprav se je razvoj šele dobro pričel, bi lahko rekli ob dejstvu, da je julija v Švici poletelo prvo letalo na solarno energijo. Zgradili so ga lani, poganjajo ga štirje motorji na solarno energijo, vzdolž kril pa je razporejenih približno 12.000 solarnih celic, ki napajajo približno 400 kilogramov baterij. Povprečna hitrost letenja je 70 kilometrov na uro. V julijskem poskusu je bilo letalo v zraku 25 ur, torej tudi ponoči, ko se njegove baterije ne napajajo. Pobudnik izdelave letala Bertrand Piccard je tako odprl povsem novo poglavje letalstva, ki sporoča in dokazuje, da smo lahko veliko bolj neodvisni od fosilnih goriv, kot si mislimo. Lahko torej pričakujemo, da bomo v prihodnosti potovali z letali na sončno energijo ali na kakšen drugi alternativni vir energije? Peter Šenk odgovarja, da bo minilo še kar nekaj časa, preden bodo komercialna letala za masovni prevoz uporabljala alternativne energijske vire. Razvoj bo še nekaj časa vztrajal pri trenutnem znanju predvsem zaradi varnosti letalskega prevoza, če ne zaradi drugega, meni letalski inženir.
Primerjava izpustov različnih prevoznih sredstev
Če primerjamo vožnjo avtomobila z enim potnikom in potovanje s sodobnim letalom (letala novejše generacije s sodobnimi motorji, ki imajo visoko obtočno razmerje; mednje sodijo družine letal Airbus, Boeing, Bombardier, Embarier in vsa letala družbe Adria Airways, vključno z najstarejšim A320), ugotovimo, da letalo za kilometer vožnje porabi približno polovico manj goriva na potnika, kot ga porabi avto. Drugače povedano, če ima potniško letalo zasedenih več kot polovico sedežev, je ta prevoz za okolje manj obremenjujoč v primerjavi s prevozom enega človeka z osebnim avtomobilom. Dodatno prednost letalom na tem mestu prinaša še krajši čas potovanja in večja varnost.
Koliko škodljivih emisij prispevamo v okolje pri potovanju z različnimi prevoznimi sredstvi, lahko preverimo tudi na spletni strani travelfootprint.org, kjer izberemo prevozno sredstvo, način potovanja, število potnikov in razdaljo potovanja. Spletna aplikacija nato na podlagi razdalje izračuna količino izpustov ogljikovega dioksida in dušikovih oksidov na prevožen kilometer. Aplikacija nam rezultat tudi pojasni in ponudi primerjavo z drugimi prevoznimi sredstvi.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice