Flora

Katere rastline očistijo slab zrak v stanovanju?


Dandanes ljudje, predvsem v mestih, preživimo tudi do 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu, v šolah, prevoznih sredstvih, trgovinah, telovadnicah. Tako predstavlja zrak v zaprtih prostorih večino zraka, ki ga vdihnemo.

V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti varovanju okolja, kar vključuje tudi kakovost zunanjega zraka. Zanemarjamo pa dejstvo, da sta pogosto na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje zelo onesnažena. Raziskave namreč kažejo, da je zrak v prostorih lahko tudi do stokrat bolj onesnažen od zunanjega. Ena izmed najboljših možnosti, kako izboljšati kvaliteto zraka, je prava izbira rastlin v prostoru.

Zaradi potrebe po varčevanju z energijo gradimo vse bolj nepredušne stavbe, jih toplotno izoliramo, s tem pa tudi omejujemo in zmanjšujemo naravno prezračevanje. Hkrati s tem se uporabljajo vedno nove umetne snovi pri izdelavi gradbenih materialov in notranje opreme. Formaldehid, toluen in benzen so samo trije od več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin, ki jih vsebujejo lepila, laki, premazi, topila, oblazinjeno pohištvo, talne obloge, preproge, iverka, barve, tiskalniki, fotokopirni stroji, belila, časopis, čistila, osvežilci zraka in še bi lahko naštevali. Smrad in vlaga iz sanitarij in kuhinje, produkti človeškega metabolizma, mikroorganizmi, prah in trdi delci, radon, cigaretni dim, elektrosmog – vse to doprinese k slabi kakovosti zraka. Strupene snovi se zaradi slabega prezračevanja kopičijo v prostoru in dosegajo koncentracije, ki so zdravju škodljive. Ker je ponavadi zračna vlaga v prostoru (predvsem pozimi) prenizka, se površina sluznice izsuši in s tem postane bolj dovzetna za škodljive substance. Prav onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov ter neustrezno notranje okolje so vzrok za nastanek t. i. sindroma bolnih zgradb. Simptomi, ki se običajno pojavljajo, so: glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos ...), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost se zmanjšajo, opažena sta slabo razpoloženje in depresivnost. Ti simptomi so odziv organizma na akutno neugodje in razmeroma hitro minejo, potem ko človek zapusti takšno zgradbo. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov. Pojavijo se povišana telesna temperatura, infekcije, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučne funkcije, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis, rak.
Kaj lahko naredimo za izboljšanje zraka v prostoru?
Rešitev je stara toliko kot zemlja in življenje na njej. Vrtnarji že dolgo vedo, da rastline zmanjšujejo stres in izboljšujejo kakovost zraka. S fotosintezo proizvajajo kisik, ki omogoča življenje in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. S transpiracijo uravnavajo vlago v zraku in proizvajajo negativne ione. Dolgoletne raziskave znanstvenikov organizacije NASA so potrdile, da rastline delujejo tudi kot filtri. Več kot uspešno namreč absorbirajo hlapne organske spojine ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku.
Rastline absorbirajo hlapne organske spojine v zraku preko listov. Te potujejo po steblu navzdol vse do korenin. Rastline same s svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki se nahajajo v zemlji v območju korenin, razgradijo škodljive snovi na organske kisline, sladkor in aminokisline, ki jih porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo in ta ne postane neke vrste strupena spužva, ampak jih spremenijo v sebi koristne snovi.
S pomočjo biološko aktivnih naravnih kemičnih snovi – fitokemikalij, rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite ...). Raziskave so pokazale, da je v prostoru z rastlinami za dobro polovico manj mikrobov v zraku kot v prostoru brez rastlin.
Listi rastlin med potekom transpiracije proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Tak skupek pade na tla – zrak se očisti. Ugodni vplivi negativnih ionov na počutje in zdravje so znani že iz zgodovine. Delujejo sproščujoče in poživljajoče. V naravi se v visokih koncentracijah pojavljajo predvsem ob slapovih, tekočih vodah in v deževnem gozdu.
Sobne rastline opravljajo vse te pomembne naloge v notranjih prostorih z enako učinkovitostjo kot deževni gozdovi v naši biosferi. Delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji.

Katere rastline čistijo zrak, koliko jih potrebujemo in kam jih postavimo?
Število rastlin lahko določimo s pomočjo meritev, ki jih je opravila EPA.
Znanstveniki so več let merili vsebnosti škodljivih snovi v pisarnah in bolnišnicah. Ugotovili so, da koncentracije formaldehida dosegajo najvišje vrednosti še zlasti v pisarnah, kjer so izmerili 0,173 µg formaldehida v enem litru zraka.

KEMIKALIJA- Bolnišnice- Pisarne

Benzen- 0,003- 0,005
Ksilen- 0,013- 0,022
Formaldehid- 0,106- 0,173
Povprečna koncentracija kemikalij, ki je bila izmerjena v bolnišnicah in pisarnah, v μg/l zraka.
Pisarna velikosti 10 m2 s stropom, ki je visok 2,4 m, vsebuje 24.000 l zraka. Količina formaldehida v tej pisarni je torej 4.152 µg. V spodnji tabeli so navedene rastline po učinkovitosti oziroma koliko µg formaldehida posamezna rastlina očisti v eni uri. Podatki so rezultat dolgoletnih raziskav, ki jih je naredila NASA. Na osnovi teh vrednosti lahko določimo, koliko katerih rastlin potrebujemo, da bo zrak očiščen. Vidimo, da za našo pisarno zadostujeta že dve praproti ali trije pritlikavi datljevci ali pa štirje spatifili. Možnosti in kombinacij je ogromno, tako da si lahko izberemo rastline, ki so nam ljube.

Seznam najbolj učinkovitih rastlin za čiščenje formaldehida

Slovensko ime, Latinsko ime, Količina očiščenega formaldehida (µg/h)
Luskasta praprot, Nephrolepis exaltata ´Bostoniensis´, 1863
Pritlikavi datljevec, Phoenix roebelenii, 1385
Deremska dracena, Dracaena deremensis, 1361
Navadni bršljan, Hedera helix 1120
Benjaminovec, Ficus benjamina, 940
Spatifil Spathiphyllum, sp., 939
Drevo življenja, Dracaena fragrans, 938
Obrobljena dracena, Dracaena marginata, 772
Difenbahija, Dieffenbachia maculata ´Exotica´, 754
Gorska palma, Chamaedorea elegans, 660
Živikasta kosmuljka, Chlorophytum comosum, ´Vittatum´ 560
Bršljanasta vita, Cissus rhombifolia, 376
Pecljatolistni singonij, Syngonium podophyllum, 341
Veliki flamingovec, Anthurium andreanum, 336
Orhideja falenopsis, Phalenopsis sp., 240
Taščin jezik, Sansevieria trifasciata, 189
Rastline se po učinkovitosti čiščenja določenih hlapnih organskih spojin iz zraka med seboj razlikujejo. Če izberemo rastline, ki najbolj učinkovito očistijo zrak, onesnažen s formaldehidom, so s tem zagotovljene potrebe po čiščenju drugih škodljivih snovi. Njihove vrednosti v zraku so veliko nižje, sposobnosti rastlin za filtriranje le-teh pa visoke.

Seznam najbolj učinkovitih rastlin za čiščenje benzena in ksilena
Slovensko ime Latinsko ime- Količina očiščenega benzene in ksilena (µg/h)
Pritlikavi datljevec Phoenix roebelenii- 510
Obrobljena dracena Dracaena marginata- 338
Praprot Nephrolepis obliterata- 323
Veliki flamingovec Anthurium andreanum- 276
Drevo življenja Dracaena fragrans- 274
Benjaminovec Ficus benjamina- 271
Spatifil Spathiphyllum sp.- 268
Živikasta kosmuljka Chlorophytum comosum ´Vittatum´- 247
Gorska palma Chamaedorea elegans- 223
Pecljatolistni singonij Syngonium podophyllum- 220
Luskasta praprot Nephrolepis exaltata ´Bostoniensis´- 208
Orhideja dendrobij Dendrobium sp.- 200
Sobna ciklama Cyclamen persicum- 173
Kalanhoja Kalanchoe blossfeldiana- 170
Taščin jezik Sansevieria trifasciata-157
Deremska dracena Dracaena deremensis- 154
V stanovanje namestimo čim več rastlin. Postavimo jih predvsem tja, kjer se zadržujemo dlje časa – na primer v dnevni prostor ob sedežni garnituri, v delovni kotiček ob pisalni mizi, lahko pa tudi v spalnico. Najbolje je, če rastline postavimo na tako imenovano osebno območje dihanja (ang. personal breathing zone), ki se nahaja na območju 0,17 – 0,23 m3 oziroma približno 0,20 m3, kar si lahko predstavljamo kot kvader s stranicami dolžine 60 cm, širine 60 cm in višine 64 cm.
Rastline, ki se odlikujejo po veliki sposobnosti čiščenja zraka, so tudi nezahtevne za gojenje. Dobro je, da jih, ko jih prinesemo iz trgovine, presadimo v zemljo, ki je bogata s kompostom in ne vsebuje šote. Poiščemo jim primeren prostor glede na potrebe po svetlobi. Enkrat na teden jih zalijemo, v fazi rasti gnojimo, kdaj pa kdaj pobrišemo z listov prah ali jim privoščimo mlačno prho. Verjetno ni potrebno poudarjati, da uporabljamo naravna gnojila. Če se pojavijo bolezni in škodljivci, jih preženemo z naravnimi sredstvi za zaščito.
Rastline vplivajo na naše zdravje, psihično počutje, zmanjšujejo stres ter nas osrečujejo. In ne nazadnje, naše domove naredijo bolj prijazne in lepše.

Ali ste vedeli:
- Preko 50 % bolezni je po mnenju strokovnjakov posledica onesnaženosti zraka.
- Dokazano je, da ima približno 20 % zaposlenih zdravstvene težave zaradi neprimernega zraka na delovnem mestu.
- V nedavni raziskavi so ugotovili, da dojenček med plazenjem po tleh v enem dnevu vdihne toliko strupenih snovi iz okolja, da so enakovredne 4 pokajenim cigaretam.
- Če se eno uro zadržujemo v zaprtem prostoru brez zračenja, se bo količina kisika zmanjšala za 0,5 %, količina ogljikovega dioksida pa se bo za več kot dvakrat povečala.
- Študije, ki jih je delala NASA, so pokazale, da lahko rastline v 24 urah odstranijo do 87 % vseh onesnaževalcev notranjega zraka.
- Nabiranje prahu v prostoru se z rastlinami zmanjša za 20 %.
- Dokazano je, da rastline v pisarnah povečajo produktivnost zaposlenih za 12 %.
VIRI:
Dr. B. C. Wolverton: HOW TO GROW FRESH AIR
www.wolvertonenvironmental.com
www.ProPlantCare.com

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Katere rastline očistijo slab zrak v stanovanju?


Dandanes ljudje, predvsem v mestih, preživimo tudi do 90 odstotkov časa v zaprtih prostorih, pa naj bo to doma, na delovnem mestu, v šolah, prevoznih sredstvih, trgovinah, telovadnicah. Tako predstavlja zrak v zaprtih prostorih večino zraka, ki ga vdihnemo.

V zadnjih letih posvečamo veliko pozornosti varovanju okolja, kar vključuje tudi kakovost zunanjega zraka. Zanemarjamo pa dejstvo, da sta pogosto na videz zdrav in človeku prijazen dom in delovno okolje zelo onesnažena. Raziskave namreč kažejo, da je zrak v prostorih lahko tudi do stokrat bolj onesnažen od zunanjega. Ena izmed najboljših možnosti, kako izboljšati kvaliteto zraka, je prava izbira rastlin v prostoru.

Zaradi potrebe po varčevanju z energijo gradimo vse bolj nepredušne stavbe, jih toplotno izoliramo, s tem pa tudi omejujemo in zmanjšujemo naravno prezračevanje. Hkrati s tem se uporabljajo vedno nove umetne snovi pri izdelavi gradbenih materialov in notranje opreme. Formaldehid, toluen in benzen so samo trije od več kot 200 različnih škodljivih hlapnih organskih spojin, ki jih vsebujejo lepila, laki, premazi, topila, oblazinjeno pohištvo, talne obloge, preproge, iverka, barve, tiskalniki, fotokopirni stroji, belila, časopis, čistila, osvežilci zraka in še bi lahko naštevali. Smrad in vlaga iz sanitarij in kuhinje, produkti človeškega metabolizma, mikroorganizmi, prah in trdi delci, radon, cigaretni dim, elektrosmog – vse to doprinese k slabi kakovosti zraka. Strupene snovi se zaradi slabega prezračevanja kopičijo v prostoru in dosegajo koncentracije, ki so zdravju škodljive. Ker je ponavadi zračna vlaga v prostoru (predvsem pozimi) prenizka, se površina sluznice izsuši in s tem postane bolj dovzetna za škodljive substance. Prav onesnažen zrak, nizka zračna vlaga, pomanjkanje kisika in negativnih ionov ter neustrezno notranje okolje so vzrok za nastanek t. i. sindroma bolnih zgradb. Simptomi, ki se običajno pojavljajo, so: glavobol, omotičnost, utrujenost, zaspanost, splošno slabo počutje, razdražene dihalne poti (suho grlo, kašelj, zamašen nos ...), pekoče oči ter suha in srbeča koža. Motivacija za delo, koncentracija in delovna storilnost se zmanjšajo, opažena sta slabo razpoloženje in depresivnost. Ti simptomi so odziv organizma na akutno neugodje in razmeroma hitro minejo, potem ko človek zapusti takšno zgradbo. Intenzivna in dolgotrajna izpostavljenost neprimernemu zraku pa lahko pripelje do kroničnih bolezenskih znakov. Pojavijo se povišana telesna temperatura, infekcije, vnetja, zmanjšana telesna odpornost, alergije, zmanjšanje in upadanje pljučne funkcije, akutne bolezni dihal, astma, bronhialna preodzivnost, kronični bronhitis, rak.
Kaj lahko naredimo za izboljšanje zraka v prostoru?
Rešitev je stara toliko kot zemlja in življenje na njej. Vrtnarji že dolgo vedo, da rastline zmanjšujejo stres in izboljšujejo kakovost zraka. S fotosintezo proizvajajo kisik, ki omogoča življenje in pri tem porabljajo ogljikov dioksid. S transpiracijo uravnavajo vlago v zraku in proizvajajo negativne ione. Dolgoletne raziskave znanstvenikov organizacije NASA so potrdile, da rastline delujejo tudi kot filtri. Več kot uspešno namreč absorbirajo hlapne organske spojine ter zmanjšujejo količino prahu in mikrobov v zraku.
Rastline absorbirajo hlapne organske spojine v zraku preko listov. Te potujejo po steblu navzdol vse do korenin. Rastline same s svojimi biološkimi procesi ali s pomočjo mikroorganizmov, ki se nahajajo v zemlji v območju korenin, razgradijo škodljive snovi na organske kisline, sladkor in aminokisline, ki jih porabijo za svojo rast in razvoj. Torej se škodljive snovi v rastlini ne kopičijo in ta ne postane neke vrste strupena spužva, ampak jih spremenijo v sebi koristne snovi.
S pomočjo biološko aktivnih naravnih kemičnih snovi – fitokemikalij, rastline zatirajo tudi mikrobe (viruse, bakterije, glive, parazite ...). Raziskave so pokazale, da je v prostoru z rastlinami za dobro polovico manj mikrobov v zraku kot v prostoru brez rastlin.
Listi rastlin med potekom transpiracije proizvajajo negativne ione in jih izločajo v okolje. Ko negativni ion v prostoru trči ob delec s pozitivnim ionom, se naboj razelektri. Tak skupek pade na tla – zrak se očisti. Ugodni vplivi negativnih ionov na počutje in zdravje so znani že iz zgodovine. Delujejo sproščujoče in poživljajoče. V naravi se v visokih koncentracijah pojavljajo predvsem ob slapovih, tekočih vodah in v deževnem gozdu.
Sobne rastline opravljajo vse te pomembne naloge v notranjih prostorih z enako učinkovitostjo kot deževni gozdovi v naši biosferi. Delujejo kot filtri, vlažilci in ionizatorji.

Katere rastline čistijo zrak, koliko jih potrebujemo in kam jih postavimo?
Število rastlin lahko določimo s pomočjo meritev, ki jih je opravila EPA.
Znanstveniki so več let merili vsebnosti škodljivih snovi v pisarnah in bolnišnicah. Ugotovili so, da koncentracije formaldehida dosegajo najvišje vrednosti še zlasti v pisarnah, kjer so izmerili 0,173 µg formaldehida v enem litru zraka.

KEMIKALIJA- Bolnišnice- Pisarne

Benzen- 0,003- 0,005
Ksilen- 0,013- 0,022
Formaldehid- 0,106- 0,173
Povprečna koncentracija kemikalij, ki je bila izmerjena v bolnišnicah in pisarnah, v μg/l zraka.
Pisarna velikosti 10 m2 s stropom, ki je visok 2,4 m, vsebuje 24.000 l zraka. Količina formaldehida v tej pisarni je torej 4.152 µg. V spodnji tabeli so navedene rastline po učinkovitosti oziroma koliko µg formaldehida posamezna rastlina očisti v eni uri. Podatki so rezultat dolgoletnih raziskav, ki jih je naredila NASA. Na osnovi teh vrednosti lahko določimo, koliko katerih rastlin potrebujemo, da bo zrak očiščen. Vidimo, da za našo pisarno zadostujeta že dve praproti ali trije pritlikavi datljevci ali pa štirje spatifili. Možnosti in kombinacij je ogromno, tako da si lahko izberemo rastline, ki so nam ljube.

Seznam najbolj učinkovitih rastlin za čiščenje formaldehida

Slovensko ime, Latinsko ime, Količina očiščenega formaldehida (µg/h)
Luskasta praprot, Nephrolepis exaltata ´Bostoniensis´, 1863
Pritlikavi datljevec, Phoenix roebelenii, 1385
Deremska dracena, Dracaena deremensis, 1361
Navadni bršljan, Hedera helix 1120
Benjaminovec, Ficus benjamina, 940
Spatifil Spathiphyllum, sp., 939
Drevo življenja, Dracaena fragrans, 938
Obrobljena dracena, Dracaena marginata, 772
Difenbahija, Dieffenbachia maculata ´Exotica´, 754
Gorska palma, Chamaedorea elegans, 660
Živikasta kosmuljka, Chlorophytum comosum, ´Vittatum´ 560
Bršljanasta vita, Cissus rhombifolia, 376
Pecljatolistni singonij, Syngonium podophyllum, 341
Veliki flamingovec, Anthurium andreanum, 336
Orhideja falenopsis, Phalenopsis sp., 240
Taščin jezik, Sansevieria trifasciata, 189
Rastline se po učinkovitosti čiščenja določenih hlapnih organskih spojin iz zraka med seboj razlikujejo. Če izberemo rastline, ki najbolj učinkovito očistijo zrak, onesnažen s formaldehidom, so s tem zagotovljene potrebe po čiščenju drugih škodljivih snovi. Njihove vrednosti v zraku so veliko nižje, sposobnosti rastlin za filtriranje le-teh pa visoke.

Seznam najbolj učinkovitih rastlin za čiščenje benzena in ksilena
Slovensko ime Latinsko ime- Količina očiščenega benzene in ksilena (µg/h)
Pritlikavi datljevec Phoenix roebelenii- 510
Obrobljena dracena Dracaena marginata- 338
Praprot Nephrolepis obliterata- 323
Veliki flamingovec Anthurium andreanum- 276
Drevo življenja Dracaena fragrans- 274
Benjaminovec Ficus benjamina- 271
Spatifil Spathiphyllum sp.- 268
Živikasta kosmuljka Chlorophytum comosum ´Vittatum´- 247
Gorska palma Chamaedorea elegans- 223
Pecljatolistni singonij Syngonium podophyllum- 220
Luskasta praprot Nephrolepis exaltata ´Bostoniensis´- 208
Orhideja dendrobij Dendrobium sp.- 200
Sobna ciklama Cyclamen persicum- 173
Kalanhoja Kalanchoe blossfeldiana- 170
Taščin jezik Sansevieria trifasciata-157
Deremska dracena Dracaena deremensis- 154
V stanovanje namestimo čim več rastlin. Postavimo jih predvsem tja, kjer se zadržujemo dlje časa – na primer v dnevni prostor ob sedežni garnituri, v delovni kotiček ob pisalni mizi, lahko pa tudi v spalnico. Najbolje je, če rastline postavimo na tako imenovano osebno območje dihanja (ang. personal breathing zone), ki se nahaja na območju 0,17 – 0,23 m3 oziroma približno 0,20 m3, kar si lahko predstavljamo kot kvader s stranicami dolžine 60 cm, širine 60 cm in višine 64 cm.
Rastline, ki se odlikujejo po veliki sposobnosti čiščenja zraka, so tudi nezahtevne za gojenje. Dobro je, da jih, ko jih prinesemo iz trgovine, presadimo v zemljo, ki je bogata s kompostom in ne vsebuje šote. Poiščemo jim primeren prostor glede na potrebe po svetlobi. Enkrat na teden jih zalijemo, v fazi rasti gnojimo, kdaj pa kdaj pobrišemo z listov prah ali jim privoščimo mlačno prho. Verjetno ni potrebno poudarjati, da uporabljamo naravna gnojila. Če se pojavijo bolezni in škodljivci, jih preženemo z naravnimi sredstvi za zaščito.
Rastline vplivajo na naše zdravje, psihično počutje, zmanjšujejo stres ter nas osrečujejo. In ne nazadnje, naše domove naredijo bolj prijazne in lepše.

Ali ste vedeli:
- Preko 50 % bolezni je po mnenju strokovnjakov posledica onesnaženosti zraka.
- Dokazano je, da ima približno 20 % zaposlenih zdravstvene težave zaradi neprimernega zraka na delovnem mestu.
- V nedavni raziskavi so ugotovili, da dojenček med plazenjem po tleh v enem dnevu vdihne toliko strupenih snovi iz okolja, da so enakovredne 4 pokajenim cigaretam.
- Če se eno uro zadržujemo v zaprtem prostoru brez zračenja, se bo količina kisika zmanjšala za 0,5 %, količina ogljikovega dioksida pa se bo za več kot dvakrat povečala.
- Študije, ki jih je delala NASA, so pokazale, da lahko rastline v 24 urah odstranijo do 87 % vseh onesnaževalcev notranjega zraka.
- Nabiranje prahu v prostoru se z rastlinami zmanjša za 20 %.
- Dokazano je, da rastline v pisarnah povečajo produktivnost zaposlenih za 12 %.
VIRI:
Dr. B. C. Wolverton: HOW TO GROW FRESH AIR
www.wolvertonenvironmental.com
www.ProPlantCare.com


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice