Vem, kaj jem

Presna hrana- narava na krožniku


Ljudje se vedno bolj zavedamo, da je pomembno, kaj zaužijemo in s tem se širijo tudi razna prepričanja o tem, kako je najbolje, najbolj zdravo, najbolj priporočljivo. Poleg vegetarijancev in veganov, je vedno večja skupina tudi presnojedcev. O tem kaj je presna hrana in zakaj jo priporočajo pa več v spodnjem besedilu strokovnjakinje Teje Fidler Makoter.

Živimo v svetu, v katerem na nas prežijo najrazličnejše diete, prehranski nasveti in razna prehranska dopolnila; in vse to obljublja, da bomo, če se le odločimo za ponujeno, polni zdravja, vitalnosti in skratka vsega tistega, po čemer naj bi hrepeneli.

Moč vztrajnega oglaševanja velikokrat pade na plodna tla in ljudje že panično iščemo to čudežno paličico, ki nam bo popolnoma spremenila življenje. Premalokrat pa se poglobimo v to, kaj pravzaprav zares potrebujemo, kaj je torej tisto, po čemer resnično hrepenita naše fizično in duhovno telo. Zato se bomo tokrat vrnili na začetek in pod drobnogled vzeli predpostavko, da nam vse, kar naše telo resnično potrebuje, ponuja narava. Spregovorili bomo torej o presnojedstvu.

O presnojedstu govorimo takrat, ko je vsaj 75 % zaužite hrane surove, nepredelane, torej take, kot zraste v naravi. S kuhanjem in pripravo hrane na načine, kjer si pomagamo s temperaturo nad 45 ºC, namreč uničimo dragocene naravne encime, ki našemu telesu pomagajo pri prebavi. Ker torej teh encimov ne dobimo s hrano, mora telo za prebavo uporabiti svoje encime, a njegove zmožnosti niso neskončne. Dokazano je, da se vsak človek rodi z določeno količino teh encimov, in ko jih enkrat zmanjka, se življenje konča. Z uživanjem industrijsko pridelane in predelane hrane hitreje praznimo zaloge encimov in si s tem po nepotrebnem krajšamo življenje.
S segrevanjem in kuhanjem uničimo tudi precej vitaminov in mineralov, ki so za življenje prav tako pomembni, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči resne bolezni. Pravšnje količine vitaminov in mineralov in v pravšnjih razmerjih ter kombinacijah, si zagotovimo z uživanjem organsko pridelanega sadja in organsko pridelane zelenjave. Tu seveda ne gre pozabiti na 'morsko zelenjavo', na alge, ki so prava zakladnica mineralov.
Vsem zagovornikom mesne prehrane se prav gotovo po glavi podi vprašanje o pomembnosti zaužitih beljakovin in njihovi količini. Naj omenim, da je dokazano, da kuhanje uniči tudi do 50 % biološke dostopnosti beljakovin, kar pomeni, da polovico aminokislin, sestavnih gradnikov beljakovin, telo sploh ne more uporabiti. Splošno prepričanje, da v organski hrani rastlinskega izvora ni dovolj beljakovin za zdravo življenje, je zmotno, saj so raziskave dokazale, da je v povprečju 6 do 45 % kalorij tistih, ki jih prinesejo beljakovine.

Če vam je napisano dalo misliti in bi morda radi na lastni koži poskusili, kako presnojedstvo zgleda, se ga nikar ne lotite iz danes na jutri. Leta nezdravega prehranjevanja najprej zahtevajo primerno, počasno 'čiščenje' telesa. Če boste začeli prehitro, bodo reakcije lahko tako neprijetne, da boste surovo hrano verjetno kaj kmalu opustili, četudi ona ne bo kriva za slabo počutje, ampak bodo zanj odgovorni nabrani strupi, ki jih bo surova hrana 'odplaknila' v kri. Čiščenje prebavnega trakta lahko traja tudi do leta in pol, a šele čez približno 7 let, če se boste le odločili vztrajati pri surovi hrani, bo vaše celotno telo popolnoma 'čisto'. Se sliši kar malce strašljivo, kajne? Vsekakor ne morete pričakovati, da boste s spremembo prehranskega načina v trenutku izničili leta neprimernega prehranjevanja. Začnite torej počasi, in postopoma v svoj jedilnik vnašajte čim več surove hrane. Ne glede na to, da boste počasi prehajali na surovo hrano, pa boste brez dvoma občutili nekatere simptome razstrupljanja, kot so slabost, glavobol, driska, izpuščaji, neprijeten telesni vonj … vse od naštetega pa ne sme trajati predolgo. Če se boste počutili preslabo, le malce povečajte odstotek kuhane hrane in s prehodom na nov način prehranjevanja nadaljujte še nekoliko počasneje.

Ne glede na tempo prehajanja k novim prehranskim vzorcem, pa je na prvem mestu to, da veste, kaj vse pravzaprav ponuja narava, in česar vsega ni potrebno toplotno obdelati, da bi bilo užitno. Verjetno je vsem jasno, da bo večji del presne diete sestavljen iz sadja in zelenjave, vendar pa to še zdaleč ni vse, kar lahko jeste. Tu so še oreščki, semena, posušeno sadje, nekatere stročnice in nekatera žita, divjerasle rastline, morske alge, številni namazi iz nepredelanih semen, sadni in zelenjavni sokovi, kalčki in še kaj bi se našlo. Prepričanje torej, da je prehrana presnojedcev enolična in dolgočasna, je zmotno in zavajajoče. Je pa res, da je vztrajanje pri presni hrani veliko laže poleti, ko je ponudba precejšnja in obilica sonca poskrbi za dobro in radoživo počutje. V mrzlih, turobnih dneh pa je precej verjetneje, da vas bodo premamile kuhane in pečene dobrote.
Če vas je članek torej navdušil nad tovrstnim načinom prehranjevanja in ste se odločili, da ga boste preizkusili, se najprej primerno pripravite. Željo po 'težji' hrani bodo potešili oreški in suho sadje, vendar z njimi ne pretiravajte. Morda velja tudi razmisliti o nakupu dehidratorja, v katerem boste lahko pripravili številne dobrote, med drugim tudi presni kruh, krekerje, pice … Res da bo učinek tovrstne priprave hrane predvsem psihološki, a na začetku vaše poti se boste vsekakor najbolj bojevali predvsem z vašo psiho. Saj veste kaj pravijo … vse je v glavi.

www.presen.si

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Presna hrana- narava na krožniku


Ljudje se vedno bolj zavedamo, da je pomembno, kaj zaužijemo in s tem se širijo tudi razna prepričanja o tem, kako je najbolje, najbolj zdravo, najbolj priporočljivo. Poleg vegetarijancev in veganov, je vedno večja skupina tudi presnojedcev. O tem kaj je presna hrana in zakaj jo priporočajo pa več v spodnjem besedilu strokovnjakinje Teje Fidler Makoter.

Živimo v svetu, v katerem na nas prežijo najrazličnejše diete, prehranski nasveti in razna prehranska dopolnila; in vse to obljublja, da bomo, če se le odločimo za ponujeno, polni zdravja, vitalnosti in skratka vsega tistega, po čemer naj bi hrepeneli.

Moč vztrajnega oglaševanja velikokrat pade na plodna tla in ljudje že panično iščemo to čudežno paličico, ki nam bo popolnoma spremenila življenje. Premalokrat pa se poglobimo v to, kaj pravzaprav zares potrebujemo, kaj je torej tisto, po čemer resnično hrepenita naše fizično in duhovno telo. Zato se bomo tokrat vrnili na začetek in pod drobnogled vzeli predpostavko, da nam vse, kar naše telo resnično potrebuje, ponuja narava. Spregovorili bomo torej o presnojedstvu.

O presnojedstu govorimo takrat, ko je vsaj 75 % zaužite hrane surove, nepredelane, torej take, kot zraste v naravi. S kuhanjem in pripravo hrane na načine, kjer si pomagamo s temperaturo nad 45 ºC, namreč uničimo dragocene naravne encime, ki našemu telesu pomagajo pri prebavi. Ker torej teh encimov ne dobimo s hrano, mora telo za prebavo uporabiti svoje encime, a njegove zmožnosti niso neskončne. Dokazano je, da se vsak človek rodi z določeno količino teh encimov, in ko jih enkrat zmanjka, se življenje konča. Z uživanjem industrijsko pridelane in predelane hrane hitreje praznimo zaloge encimov in si s tem po nepotrebnem krajšamo življenje.
S segrevanjem in kuhanjem uničimo tudi precej vitaminov in mineralov, ki so za življenje prav tako pomembni, njihovo pomanjkanje pa lahko povzroči resne bolezni. Pravšnje količine vitaminov in mineralov in v pravšnjih razmerjih ter kombinacijah, si zagotovimo z uživanjem organsko pridelanega sadja in organsko pridelane zelenjave. Tu seveda ne gre pozabiti na 'morsko zelenjavo', na alge, ki so prava zakladnica mineralov.
Vsem zagovornikom mesne prehrane se prav gotovo po glavi podi vprašanje o pomembnosti zaužitih beljakovin in njihovi količini. Naj omenim, da je dokazano, da kuhanje uniči tudi do 50 % biološke dostopnosti beljakovin, kar pomeni, da polovico aminokislin, sestavnih gradnikov beljakovin, telo sploh ne more uporabiti. Splošno prepričanje, da v organski hrani rastlinskega izvora ni dovolj beljakovin za zdravo življenje, je zmotno, saj so raziskave dokazale, da je v povprečju 6 do 45 % kalorij tistih, ki jih prinesejo beljakovine.

Če vam je napisano dalo misliti in bi morda radi na lastni koži poskusili, kako presnojedstvo zgleda, se ga nikar ne lotite iz danes na jutri. Leta nezdravega prehranjevanja najprej zahtevajo primerno, počasno 'čiščenje' telesa. Če boste začeli prehitro, bodo reakcije lahko tako neprijetne, da boste surovo hrano verjetno kaj kmalu opustili, četudi ona ne bo kriva za slabo počutje, ampak bodo zanj odgovorni nabrani strupi, ki jih bo surova hrana 'odplaknila' v kri. Čiščenje prebavnega trakta lahko traja tudi do leta in pol, a šele čez približno 7 let, če se boste le odločili vztrajati pri surovi hrani, bo vaše celotno telo popolnoma 'čisto'. Se sliši kar malce strašljivo, kajne? Vsekakor ne morete pričakovati, da boste s spremembo prehranskega načina v trenutku izničili leta neprimernega prehranjevanja. Začnite torej počasi, in postopoma v svoj jedilnik vnašajte čim več surove hrane. Ne glede na to, da boste počasi prehajali na surovo hrano, pa boste brez dvoma občutili nekatere simptome razstrupljanja, kot so slabost, glavobol, driska, izpuščaji, neprijeten telesni vonj … vse od naštetega pa ne sme trajati predolgo. Če se boste počutili preslabo, le malce povečajte odstotek kuhane hrane in s prehodom na nov način prehranjevanja nadaljujte še nekoliko počasneje.

Ne glede na tempo prehajanja k novim prehranskim vzorcem, pa je na prvem mestu to, da veste, kaj vse pravzaprav ponuja narava, in česar vsega ni potrebno toplotno obdelati, da bi bilo užitno. Verjetno je vsem jasno, da bo večji del presne diete sestavljen iz sadja in zelenjave, vendar pa to še zdaleč ni vse, kar lahko jeste. Tu so še oreščki, semena, posušeno sadje, nekatere stročnice in nekatera žita, divjerasle rastline, morske alge, številni namazi iz nepredelanih semen, sadni in zelenjavni sokovi, kalčki in še kaj bi se našlo. Prepričanje torej, da je prehrana presnojedcev enolična in dolgočasna, je zmotno in zavajajoče. Je pa res, da je vztrajanje pri presni hrani veliko laže poleti, ko je ponudba precejšnja in obilica sonca poskrbi za dobro in radoživo počutje. V mrzlih, turobnih dneh pa je precej verjetneje, da vas bodo premamile kuhane in pečene dobrote.
Če vas je članek torej navdušil nad tovrstnim načinom prehranjevanja in ste se odločili, da ga boste preizkusili, se najprej primerno pripravite. Željo po 'težji' hrani bodo potešili oreški in suho sadje, vendar z njimi ne pretiravajte. Morda velja tudi razmisliti o nakupu dehidratorja, v katerem boste lahko pripravili številne dobrote, med drugim tudi presni kruh, krekerje, pice … Res da bo učinek tovrstne priprave hrane predvsem psihološki, a na začetku vaše poti se boste vsekakor najbolj bojevali predvsem z vašo psiho. Saj veste kaj pravijo … vse je v glavi.

www.presen.si


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice