Vse, kar je lepo

Zlato, srebro ali diamanti?


Organski nakit, ki ga je na policah trgovin vse več, je zagotovo dobra izbira, ne le za eko modne navdušence, temveč za vsakega ljubitelja modnih dodatkov. Vseeno si moramo ob posebnih priložnostih nadeti tudi kakšen vrednejši kos nakita iz srebra, zlata, biserov ali celo diamantov. Žal potreba po zlatu iz dneva v dan še vedno narašča, nakup in nošenje tovrstnega nakita pa močno spodbuja izjemno vplivna modna industrija.

Osemdeset odstotkov zlata iz rudnikov je namenjenih izdelavi nakita, od česar ga kar 70 % prodajo v Aziji, predvsem v Indiji in na Kitajskem, preostali delež pridobljene kovine pa je namenjen izdelavi zlatnikov in zlatih palic. Največ zlata izkopljejo na Kitajskem, največji rudniki pa se še vedno nahajajo v Južnoafriški republiki ter v ZDA, Rusiji, Avstraliji in Peruju.
Za vsako tono te žlahtne kovine, ki jo pridobivajo iz rude, v rudnikih uničijo približno tri milijone ton kamenja, za dva poročna prstana pa nastane kar 10 kubičnih metrov velik kup odpadnega kamenja.
Miniranje in kopanje, ki rudarje pripeljeta do zlata, srebra in drugih kovin, okolju povzročata veliko škodo, saj s tovrstnimi posegi v naravo spreminjamo površino zemlje, sami rudniki kot industrijski onesnaževalci pa v okolje spuščajo velike količine težkih kovin, največ arzena, bakra in železa. Omenjeni postopek v svetu imenujejo acidna minska drenaža, ki je škodljiva tako za človeka kot za živali in rastline, ki živijo ali se nahajajo v bližini rudnikov.
V svetu so še bolj kot zlato cenjeni diamanti, ki jih kopljejo iz ognjeniških žil, kamor so jih odložili ognjeniki globokega izvora. Večina diamantov še vedno izhaja iz osrednje in južne Afrike, za pomembna nahajališča pa veljajo še Rusija, Avstralija, Brazilija in Kanada.
Vsako leto izkopljejo več kot 25 ton diamantov, kar je približno 110 milijonov karatov, vrednost draguljev pa je ocenjena na več kot milijardo evrov.
Še bolj kot vpliv na naravo je diamante zaznamovalo grobo kršenje človekovih pravic, povezanih s krvavo trgovino z dragulji in državljanskimi vojnami na območju Afrike, ki že dolga leta zbujajo pozornost mednarodnih inštitucij, enako kot tudi monopol peščice večjih podjetij, ki nadzorujejo izdelavo in razpečevanje diamantov po svetu, med njimi pa je najbolj poznana belgijska skupina De Beers, ki ima v lasti rudnike, iz katerih prihaja približno 40 % vseh diamantov.
Večina draguljev je namenjena izdelovanju nakita, medtem ko industrijska uporaba iz diamantov, ki niso primerni za draguljarne, uporablja za izdelavo rezalnih in brusilnih orodij. V zadnjem času je na voljo tudi vse več umetno izdelanih diamantov.
Nekoč so bili izjemno cenjeni tudi biseri, ki nastajajo v lupinah školjk, predvsem ostrig, pogumni iskalci pa so jih vsakodnevno nabirali na dnu oceanov. Biseri so večinoma beli, lahko so tudi rumeni, zeleni, modri ali sivi, medtem ko so črni precej bolj redki in zato še posebej cenjeni. Danes večino biserov pridobivajo iz gojenih ostrig, v katere vstavijo tujek. Školjka na moteč predmet v notranjosti lupine reagira tako, da izloča kalcijev karbonat v mineralni obliki, in sicer kot argonit ali kalcit, mineral pa veže protein conchion. Kombinacija kalcita in conchiona je biserna matica, ki nastaja približno dve leti. Opisano metodo je leta 1896 odkril in patentiral Japonec Kokichi Mikimoto.
Kakorkoli že. Izbira nakita je velika, za skoraj nepogrešljiv vsakodnevni modni dodatek pa velja predvsem cenovno najbolj dostopna bižuterija, predvsem plastične ali kovinske ogrlice, zapestnice in prstani, v zadnjem času pa je vse bolj priljubljen tudi nakit iz lesa ali drugih naravnih materialov. Kristali so okolju veliko bolj prijazni kot dragoceni diamanti, če se odločamo med zlatom in srebrom pa je boljša izbira srebro, saj je pridobivanje te kovine za okolje manj obremenjujoče, obenem pa je večina srebrnega nakita izdelana skozi reciklažo. V kolikor se vseeno odločimo za zlato, lahko pred samim nakupom razmislimo, ali se lahko odpovemo kakšnemu starejšemu kosu nakita, ki ga nato lahko pretopimo in znova oblikujemo v takšen nakit, ki bo po našem okusu.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Zlato, srebro ali diamanti?


Organski nakit, ki ga je na policah trgovin vse več, je zagotovo dobra izbira, ne le za eko modne navdušence, temveč za vsakega ljubitelja modnih dodatkov. Vseeno si moramo ob posebnih priložnostih nadeti tudi kakšen vrednejši kos nakita iz srebra, zlata, biserov ali celo diamantov. Žal potreba po zlatu iz dneva v dan še vedno narašča, nakup in nošenje tovrstnega nakita pa močno spodbuja izjemno vplivna modna industrija.

Osemdeset odstotkov zlata iz rudnikov je namenjenih izdelavi nakita, od česar ga kar 70 % prodajo v Aziji, predvsem v Indiji in na Kitajskem, preostali delež pridobljene kovine pa je namenjen izdelavi zlatnikov in zlatih palic. Največ zlata izkopljejo na Kitajskem, največji rudniki pa se še vedno nahajajo v Južnoafriški republiki ter v ZDA, Rusiji, Avstraliji in Peruju.
Za vsako tono te žlahtne kovine, ki jo pridobivajo iz rude, v rudnikih uničijo približno tri milijone ton kamenja, za dva poročna prstana pa nastane kar 10 kubičnih metrov velik kup odpadnega kamenja.
Miniranje in kopanje, ki rudarje pripeljeta do zlata, srebra in drugih kovin, okolju povzročata veliko škodo, saj s tovrstnimi posegi v naravo spreminjamo površino zemlje, sami rudniki kot industrijski onesnaževalci pa v okolje spuščajo velike količine težkih kovin, največ arzena, bakra in železa. Omenjeni postopek v svetu imenujejo acidna minska drenaža, ki je škodljiva tako za človeka kot za živali in rastline, ki živijo ali se nahajajo v bližini rudnikov.
V svetu so še bolj kot zlato cenjeni diamanti, ki jih kopljejo iz ognjeniških žil, kamor so jih odložili ognjeniki globokega izvora. Večina diamantov še vedno izhaja iz osrednje in južne Afrike, za pomembna nahajališča pa veljajo še Rusija, Avstralija, Brazilija in Kanada.
Vsako leto izkopljejo več kot 25 ton diamantov, kar je približno 110 milijonov karatov, vrednost draguljev pa je ocenjena na več kot milijardo evrov.
Še bolj kot vpliv na naravo je diamante zaznamovalo grobo kršenje človekovih pravic, povezanih s krvavo trgovino z dragulji in državljanskimi vojnami na območju Afrike, ki že dolga leta zbujajo pozornost mednarodnih inštitucij, enako kot tudi monopol peščice večjih podjetij, ki nadzorujejo izdelavo in razpečevanje diamantov po svetu, med njimi pa je najbolj poznana belgijska skupina De Beers, ki ima v lasti rudnike, iz katerih prihaja približno 40 % vseh diamantov.
Večina draguljev je namenjena izdelovanju nakita, medtem ko industrijska uporaba iz diamantov, ki niso primerni za draguljarne, uporablja za izdelavo rezalnih in brusilnih orodij. V zadnjem času je na voljo tudi vse več umetno izdelanih diamantov.
Nekoč so bili izjemno cenjeni tudi biseri, ki nastajajo v lupinah školjk, predvsem ostrig, pogumni iskalci pa so jih vsakodnevno nabirali na dnu oceanov. Biseri so večinoma beli, lahko so tudi rumeni, zeleni, modri ali sivi, medtem ko so črni precej bolj redki in zato še posebej cenjeni. Danes večino biserov pridobivajo iz gojenih ostrig, v katere vstavijo tujek. Školjka na moteč predmet v notranjosti lupine reagira tako, da izloča kalcijev karbonat v mineralni obliki, in sicer kot argonit ali kalcit, mineral pa veže protein conchion. Kombinacija kalcita in conchiona je biserna matica, ki nastaja približno dve leti. Opisano metodo je leta 1896 odkril in patentiral Japonec Kokichi Mikimoto.
Kakorkoli že. Izbira nakita je velika, za skoraj nepogrešljiv vsakodnevni modni dodatek pa velja predvsem cenovno najbolj dostopna bižuterija, predvsem plastične ali kovinske ogrlice, zapestnice in prstani, v zadnjem času pa je vse bolj priljubljen tudi nakit iz lesa ali drugih naravnih materialov. Kristali so okolju veliko bolj prijazni kot dragoceni diamanti, če se odločamo med zlatom in srebrom pa je boljša izbira srebro, saj je pridobivanje te kovine za okolje manj obremenjujoče, obenem pa je večina srebrnega nakita izdelana skozi reciklažo. V kolikor se vseeno odločimo za zlato, lahko pred samim nakupom razmislimo, ali se lahko odpovemo kakšnemu starejšemu kosu nakita, ki ga nato lahko pretopimo in znova oblikujemo v takšen nakit, ki bo po našem okusu.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice