Flora

Kompost- obvezen element ekološkega vrta


Kompost je pomemben element v ekološkem vrtu. V ekološkem vrtnarjenju poskrbimo, da se hranila ne izgubljajo ampak krožijo. Organske odpadke iz vrta in kuhinje s kompostiranjem spremenimo v visoko kvalitetno gnojilo, ki ga uporabimo za gnojenje.

Mešanica različnih organskih snovi se v aerobnem procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov - kompost. Mikroorganizmi s svojimi encimi razkrajajo organske snovi in jih pretvarjajo v stabilen humus. Z dodajanjem komposta povečujemo v tleh količino humusa ter izboljšujemo strukturo tal. V tla vnašamo s kompostom poleg hranil tudi mikroorganizme ter hormone, encime, vitamine, stimulatorje rasti, antibiotike. Zaradi teh so rastline močnejše in bolj zdrave. Gnojenje s kompostom nam tako zagotavlja trajno živa, plodna tla, bogata s humusom.
Potek kompostiranja poteka pod vplivom različnih vrst mikroorganizmov (bakterije, glive, aktinomicete), ki se neprenehoma prilagajajo okolju v kompostu.

Mikroorganizmi potrebujejo za opravljanje svojega dela ustrezne razmere. Zato moramo poskrbeti za naslednje dejavnike:
- ZRAK
Mikroorganizmi, ki v kompostnem kupu razgrajujejo material, potrebujejo za svoje delovanje kisik. Pomanjkanje kisika lahko povzroči propad aerobnih bakterij in nastanek plesni, kar vodi v gnitje in zakisanje komposta. Če se nam zgodi, da kompost začne smrdeti, nemudoma kup prekopljemo in na ta način dovedemo kisik. Da preprečimo tovrstne težave, poskrbimo za dovolj strukturnih snovi v kupu ter preudarno mešamo različna gradiva. Kup tudi ne sme biti previsok, saj se zaradi lastne teže spremeni volumen zračnih por in s tem tudi količina kisika.
- VLAGA
V kompostu mora biti vlaga enakomerno razporejena, saj mikroorganizmi sprejemajo hrano v raztopljeni obliki. Če je masa v kompostu premokra ali presuha, je proces razgradnje organske snovi oz. fermentacija motena. Zato moramo pri pripravljanju kompostnega kupa material, ki je preveč vlažen osušiti, presuh material pa navlažiti – oziroma pravilno nalagati material po plasteh. V krajih z veliko padavin kompostni kup pokrijemo. V sušnih obdobjih kup po potrebi, predvsem v suhem in vročem poletju, vlažimo. Zalivamo lahko namesto z vodo z namočenimi koprivami ali sladkorno raztopino.
- TOPLOTA
Proces kompostiranja se začne pri nizki temperaturi, ki pa se počasi zvišuje in lahko doseže v sredini kupa tudi do 70˚C. Pri procesu fermentacije sodelujeta dve skupini mikroorganizmov. Mezofilni mikroorganizmi se razvijajo pri temperaturi 10 – 45˚C, termofilni pa pri temperaturi 45 – 70˚C. Če je v kompostnem kupu preveč materiala, ki vsebuje veliko lignina ali celuloze (slama, veje, …), je kompost preveč hladen in procesi razgradnje so oteženi.
- Ph VREDNOST KOMPOSTA
Če je začetna pH okoli 7, začno mikroorganizmi intenzivno razkrajati organski material in fermentacija hitro steče. Zato je pomembno, da material, iz katerega pripravljamo kompost nima kisle reakcije. Med procesom razgradnje pH pade, vendar se na koncu spet dvigne, tako da ima zrel kompost pH vrednost okoli 7.

- RAZMERJE MED OGLJIKOM IN DUŠIKOM C/N
Mikroorganizmi imajo idealne razmere za svoje življenje in delovanje, če je v kompostu razmerje med ogljikom in dušikom 30/1. To pomeni, da pride 30 delov ogljika na 1 del dušika. Da zagotovimo pravilno razmerje, moramo vedeti, kateri materiali vsebujejo predvsem ogljik in kateri predvsem dušik. Če je preveč ogljika, je razgradnja otežena, če je preveč dušika, pa material gnije.


SNOV C/N
Sušena kri 2
Kokošji in prašičji gnoj 8
Goveji gnoj brez slame 10
Vrtni odpadki 13
Ostanki zelenjave 14
Ovčji gnoj 14
Kuhinjski odpadki 12-20
Zdravilna zelišča 16-20
Goveji gnoj 20
Pokošena trava 12-25
Konjski gnoj 25
Trstičje 20-30
Krompirjevo listje 25-30
Jelševo in jesenovo listje 25-30
Kavna usedlina 25-30
Borove iglice 30
Zelene vejice 30-60
Praprot 45
Pokošene stročnice 40-50
Lipovo, bukovo, hrastovo listje 40-60
Ovsena slama 50
Ržena slama 65
Ječmenova slama 100
Drevesno lubje 100-130
Ostanki obrezovanja 100-150
Pšenična slama 150
Poltrhla žagovina 200
Sveža žagovina 500
Papir, karton 250
Lepenka 200-500

Da bo vsem tem dejavnikom zadoščeno in bo kompostni kup dozoreval brez težav, nalagamo material v plasteh. Da nam bo lažje, si material razdelimo v dve skupini, v zelenega, ki je bogat z dušikom in rjavega, ki ima veliko ogljika.

KOMPOSTNI MATERIAL
zeleni- rjavi
Kuhinjski odpadki- Kavna in čajna usedlina
Jajčne lupine- Suho listje
Ostanki sadja in zelenjave- Suhe iglice
Rastlinski ostanki z vrta- Slama in seno
Plevelni ostanki- Ostanki zemlje balkonskih in sobnih rastlin
Ostanki balkonskih in sobnih rastlin- Zdrobljene vejice in veje drevja in grmovja
Sveže pokošena trava- Žagovina in lesni oblanci
Odpadki vinske kleti- Luščine žit
Grozdne droži in tropine- Volna, bombažno in laneno blago
Pivovarski ostanki- Lasje, dlaka
Morske alge- Lesni pepel in saje
Hlevski gnoj- Papir in lepenka
Ostanki rastlinskih pripravkov- Hišni prah

Kup začnemo s plastjo vej, smrečja, koruznice, ki bo služila za drenažo. Sledi nalaganje plasti. Izmenično nalagamo plasti zelenih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in rjavih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Plasti naj niso debelejše od 20 cm, saj s tem zagotovimo zračnost in odcednost. Po vsaki plasti dodamo tanko plast napol preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Na mokre plasti ali na hlevski gnoj lahko dodamo plast pepela. Na koncu pokrijemo kup s plastjo slame, sena ali listja. Po treh do štirih tednih kup premečemo, da ga prezračimo in ponovno zaščitimo s slamo. Trohnenje lahko pospešimo tako, da za en kubični meter komposta raztopimo 40 dag sladkorja v vroči vodi in tekočino polijemo po kupu. Tako ustvarimo optimalne razmere za delovanje mikroorganizmov.
Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili. Vedeti moramo, da pozimi kompostiranje poteka počasneje. Zato ga je dobro spomladi nekoliko prezračiti.


Kompostni kup in kompostnik
V vrtu je najprimernejši prostor za »proizvodnjo » komposta zavetno in senčno mesto, najbolje pod drevesom ali grmom. Tla morajo biti tam, kamor postavimo kompostni kup, ilovnata, manj propustna. Če so propustna, nasujemo na dno plast ilovice.
Širina kompostnega kupa naj bo 1,5 m, višina 0,8 m, če kompostiramo le rastlinski material, oziroma do 1,5 m, če kompostiramo tudi živalski material. Najbolje je, da ima poleti obliko trapeza, da vpije večino padavin, pozimi trikotnika, da se padavine hitreje odcejajo.
V majhnih vrtovih si lahko preskrbimo kompostnik, najbolje iz lesenih desk (plastiki se v ekološkem vrtu izogibamo), ki se dajo odmakniti. To ogrodje služi pravzaprav samo za okras in pride prav ob stanovanjskih hišah. V takem ogrodju morata biti dve odprtini, v eni zbiramo material za kompostiranje, v drugi pa pripravimo kompostni kup. V večjih vrtovih, na kmetijah kompostiramo brez ogrodja prosto v dolžino, odvisno od tega , koliko materiala imamo na voljo. Tukaj je dobro, da na vsakih 150 cm poskrbimo za zračenje – najbolje je, če naredimo odprtine, v katere položimo šop svežega šibja.

Na koncu samo še poglejmo, kateri materiali nikakor ne sodijo na kompostni kup:

MATERIAL NEPRIMEREN ZA KOMPOSTIRANJE
Steklo
Guma
Izdelki iz PVC-ja
Iztrebki ljudi, psov, mačk
Bolne rastline
Večletni koreninski plevel
Ostanki rastlin, ki so bile tretirane s fitofarmacevtskimi sredstvi
Ostanki mesa, kosti, masti, maščob, krvi
Rezano cvetje iz cvetličarn
Barvne revije

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Kompost- obvezen element ekološkega vrta


Kompost je pomemben element v ekološkem vrtu. V ekološkem vrtnarjenju poskrbimo, da se hranila ne izgubljajo ampak krožijo. Organske odpadke iz vrta in kuhinje s kompostiranjem spremenimo v visoko kvalitetno gnojilo, ki ga uporabimo za gnojenje.

Mešanica različnih organskih snovi se v aerobnem procesu kompostiranja s pomočjo mikroorganizmov spremeni v zrelo organsko snov - kompost. Mikroorganizmi s svojimi encimi razkrajajo organske snovi in jih pretvarjajo v stabilen humus. Z dodajanjem komposta povečujemo v tleh količino humusa ter izboljšujemo strukturo tal. V tla vnašamo s kompostom poleg hranil tudi mikroorganizme ter hormone, encime, vitamine, stimulatorje rasti, antibiotike. Zaradi teh so rastline močnejše in bolj zdrave. Gnojenje s kompostom nam tako zagotavlja trajno živa, plodna tla, bogata s humusom.
Potek kompostiranja poteka pod vplivom različnih vrst mikroorganizmov (bakterije, glive, aktinomicete), ki se neprenehoma prilagajajo okolju v kompostu.

Mikroorganizmi potrebujejo za opravljanje svojega dela ustrezne razmere. Zato moramo poskrbeti za naslednje dejavnike:
- ZRAK
Mikroorganizmi, ki v kompostnem kupu razgrajujejo material, potrebujejo za svoje delovanje kisik. Pomanjkanje kisika lahko povzroči propad aerobnih bakterij in nastanek plesni, kar vodi v gnitje in zakisanje komposta. Če se nam zgodi, da kompost začne smrdeti, nemudoma kup prekopljemo in na ta način dovedemo kisik. Da preprečimo tovrstne težave, poskrbimo za dovolj strukturnih snovi v kupu ter preudarno mešamo različna gradiva. Kup tudi ne sme biti previsok, saj se zaradi lastne teže spremeni volumen zračnih por in s tem tudi količina kisika.
- VLAGA
V kompostu mora biti vlaga enakomerno razporejena, saj mikroorganizmi sprejemajo hrano v raztopljeni obliki. Če je masa v kompostu premokra ali presuha, je proces razgradnje organske snovi oz. fermentacija motena. Zato moramo pri pripravljanju kompostnega kupa material, ki je preveč vlažen osušiti, presuh material pa navlažiti – oziroma pravilno nalagati material po plasteh. V krajih z veliko padavin kompostni kup pokrijemo. V sušnih obdobjih kup po potrebi, predvsem v suhem in vročem poletju, vlažimo. Zalivamo lahko namesto z vodo z namočenimi koprivami ali sladkorno raztopino.
- TOPLOTA
Proces kompostiranja se začne pri nizki temperaturi, ki pa se počasi zvišuje in lahko doseže v sredini kupa tudi do 70˚C. Pri procesu fermentacije sodelujeta dve skupini mikroorganizmov. Mezofilni mikroorganizmi se razvijajo pri temperaturi 10 – 45˚C, termofilni pa pri temperaturi 45 – 70˚C. Če je v kompostnem kupu preveč materiala, ki vsebuje veliko lignina ali celuloze (slama, veje, …), je kompost preveč hladen in procesi razgradnje so oteženi.
- Ph VREDNOST KOMPOSTA
Če je začetna pH okoli 7, začno mikroorganizmi intenzivno razkrajati organski material in fermentacija hitro steče. Zato je pomembno, da material, iz katerega pripravljamo kompost nima kisle reakcije. Med procesom razgradnje pH pade, vendar se na koncu spet dvigne, tako da ima zrel kompost pH vrednost okoli 7.

- RAZMERJE MED OGLJIKOM IN DUŠIKOM C/N
Mikroorganizmi imajo idealne razmere za svoje življenje in delovanje, če je v kompostu razmerje med ogljikom in dušikom 30/1. To pomeni, da pride 30 delov ogljika na 1 del dušika. Da zagotovimo pravilno razmerje, moramo vedeti, kateri materiali vsebujejo predvsem ogljik in kateri predvsem dušik. Če je preveč ogljika, je razgradnja otežena, če je preveč dušika, pa material gnije.


SNOV C/N
Sušena kri 2
Kokošji in prašičji gnoj 8
Goveji gnoj brez slame 10
Vrtni odpadki 13
Ostanki zelenjave 14
Ovčji gnoj 14
Kuhinjski odpadki 12-20
Zdravilna zelišča 16-20
Goveji gnoj 20
Pokošena trava 12-25
Konjski gnoj 25
Trstičje 20-30
Krompirjevo listje 25-30
Jelševo in jesenovo listje 25-30
Kavna usedlina 25-30
Borove iglice 30
Zelene vejice 30-60
Praprot 45
Pokošene stročnice 40-50
Lipovo, bukovo, hrastovo listje 40-60
Ovsena slama 50
Ržena slama 65
Ječmenova slama 100
Drevesno lubje 100-130
Ostanki obrezovanja 100-150
Pšenična slama 150
Poltrhla žagovina 200
Sveža žagovina 500
Papir, karton 250
Lepenka 200-500

Da bo vsem tem dejavnikom zadoščeno in bo kompostni kup dozoreval brez težav, nalagamo material v plasteh. Da nam bo lažje, si material razdelimo v dve skupini, v zelenega, ki je bogat z dušikom in rjavega, ki ima veliko ogljika.

KOMPOSTNI MATERIAL
zeleni- rjavi
Kuhinjski odpadki- Kavna in čajna usedlina
Jajčne lupine- Suho listje
Ostanki sadja in zelenjave- Suhe iglice
Rastlinski ostanki z vrta- Slama in seno
Plevelni ostanki- Ostanki zemlje balkonskih in sobnih rastlin
Ostanki balkonskih in sobnih rastlin- Zdrobljene vejice in veje drevja in grmovja
Sveže pokošena trava- Žagovina in lesni oblanci
Odpadki vinske kleti- Luščine žit
Grozdne droži in tropine- Volna, bombažno in laneno blago
Pivovarski ostanki- Lasje, dlaka
Morske alge- Lesni pepel in saje
Hlevski gnoj- Papir in lepenka
Ostanki rastlinskih pripravkov- Hišni prah

Kup začnemo s plastjo vej, smrečja, koruznice, ki bo služila za drenažo. Sledi nalaganje plasti. Izmenično nalagamo plasti zelenih odpadkov (ostanki sadja in zelenjave, jajčne lupine, sveže pokošena trava, odmrli ostanki okrasnih rastlin…) in rjavih (suho listje, slama, seno, zdrobljeni ostanki vej, lesni pepel…). Pomembno je, da je razmerje približno enako. Če je preveč suhih odpadkov, se v kupu ne dogaja nič, če je preveč mokrih, pa kup gnije. Plasti naj niso debelejše od 20 cm, saj s tem zagotovimo zračnost in odcednost. Po vsaki plasti dodamo tanko plast napol preperelega komposta ali hlevskega gnoja. Dodajanje gnoja ali komposta med plasti omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so glavni delavci v tej veliki proizvodnji super gnojila. Na mokre plasti ali na hlevski gnoj lahko dodamo plast pepela. Na koncu pokrijemo kup s plastjo slame, sena ali listja. Po treh do štirih tednih kup premečemo, da ga prezračimo in ponovno zaščitimo s slamo. Trohnenje lahko pospešimo tako, da za en kubični meter komposta raztopimo 40 dag sladkorja v vroči vodi in tekočino polijemo po kupu. Tako ustvarimo optimalne razmere za delovanje mikroorganizmov.
Kompost je lahko dozorel in uporaben že po 5 mesecih, odvisno od kakovosti materiala, ki smo ga uporabili in od letnega časa v katerem smo ga pripravili. Vedeti moramo, da pozimi kompostiranje poteka počasneje. Zato ga je dobro spomladi nekoliko prezračiti.


Kompostni kup in kompostnik
V vrtu je najprimernejši prostor za »proizvodnjo » komposta zavetno in senčno mesto, najbolje pod drevesom ali grmom. Tla morajo biti tam, kamor postavimo kompostni kup, ilovnata, manj propustna. Če so propustna, nasujemo na dno plast ilovice.
Širina kompostnega kupa naj bo 1,5 m, višina 0,8 m, če kompostiramo le rastlinski material, oziroma do 1,5 m, če kompostiramo tudi živalski material. Najbolje je, da ima poleti obliko trapeza, da vpije večino padavin, pozimi trikotnika, da se padavine hitreje odcejajo.
V majhnih vrtovih si lahko preskrbimo kompostnik, najbolje iz lesenih desk (plastiki se v ekološkem vrtu izogibamo), ki se dajo odmakniti. To ogrodje služi pravzaprav samo za okras in pride prav ob stanovanjskih hišah. V takem ogrodju morata biti dve odprtini, v eni zbiramo material za kompostiranje, v drugi pa pripravimo kompostni kup. V večjih vrtovih, na kmetijah kompostiramo brez ogrodja prosto v dolžino, odvisno od tega , koliko materiala imamo na voljo. Tukaj je dobro, da na vsakih 150 cm poskrbimo za zračenje – najbolje je, če naredimo odprtine, v katere položimo šop svežega šibja.

Na koncu samo še poglejmo, kateri materiali nikakor ne sodijo na kompostni kup:

MATERIAL NEPRIMEREN ZA KOMPOSTIRANJE
Steklo
Guma
Izdelki iz PVC-ja
Iztrebki ljudi, psov, mačk
Bolne rastline
Večletni koreninski plevel
Ostanki rastlin, ki so bile tretirane s fitofarmacevtskimi sredstvi
Ostanki mesa, kosti, masti, maščob, krvi
Rezano cvetje iz cvetličarn
Barvne revije


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice