Po zemlji okrog sonca

Skrivnostni Skradin in prelepa Krka


Nacionalni park Krka, prostrano območje v Šibeniško- kninski županiji v Dalmaciji, je eden od sedmih hrvaških nacionalnih parkov, ki slovi po prelepi, neokrnjeni naravi, slapovih in številnih rastlinskih in živalskih vrstah, ki v njem prebivajo.

NP Krka se ob bregovih reke Krke, ki izvira ob vznožju planote Dinara, pod 22 metrov visokim slapom Topolski buk, razprostira na 110 km2, še posebej pa navdušuje podatek, da se Krka ponaša s sedmimi lehnjakovimi slapovi v skupni dolžini približno 250 metrov in je zato zelo zanimiv kraški fenomen. Tla na tem območju so iz apnenca in čeprav je vse do vznožja Skradinskega buka voda slana, so se oblikovali številni kraški pojavi, tok reke, ki teče pod morjem, je dolg kar 23,5 kilometrov.
Do Krke je mogoče priti na več načinov, s plovilom, avtomobilom ali avtobusom. S plovilom morate pripluti do Šibeniškega kanala in naprej po kanalu Sv. Anteja, pot pa nadaljujete po rečnem toku navzgor, do Prokljanskega jezera, kjer leži Skradin. V kanalu Sv. Anteja, ki je dolg približno navtično miljo in pol, za plovbo veljajo posebni predpisi, kakršna sta plovba po desni strani kanala in omejitev hitrosti do 10 vozlov, sidranje in kopanje pa je dovoljeno le v zalivih.
Pluti je dovoljeno le do Skradina, kjer v tamkajšnji marini ali pa v zalivu pred mostom Skradin lahko privežemo ali sidramo plovilo, naprej pa obiskovalce prepeljejo s posebno ladjico, ki vozi vsake pol ure.
V kolikor bi bila začetna destinacija za ogled parka Krka Skradinski buk, bi se morali peljati do vhoda na Lozovcu, za ogled Roškega slapu in pravoslavnega samostana Krka pa se morajo obiskovalci pripeljati do Roške drage.
Za izlet z ladjico je z avtomobilom treba priti do Skradina, sledi plovba do vhoda v park, po približno petnajst minutah pa ladjica prispe do Skradinskega buka, ki je najbolj obiskan del parka. Za njegov ogled je v povprečju potrebno predvideti nekaj manj kot dve uri. Skradinski buk je pravzaprav skupina slapov, ponekod široka tudi do 400 metrov in je zadnja, sedma, bariera na reki Krki, sestavljena iz otočkov, jezer in kaskad ter ena izmed najbolj znanih naravnih lepot na Hrvaškem. Sprehod po številnih vijugastih potkah, mostičkih in brveh, ki so nas vodili med slapovi, je posebno doživetje. V sklopu poti se nahajajo še mlin na vodo (slednjih je ob slapovih veliko) in tkalske delavnice, poleg samih slapov pa še posebej navdušuje raznolik in pisan rastlinski svet.
Različnih rastlin so biologi našteli kar 860, med najlepše pa sodijo tiste, ki rastejo v kanjonu na poti proti Roškemu slapu in ob barierah na Skradinskem buku. Živali med izletom obiskovalci parka ne vidijo pogosto, čeprav jih na tem območju živi precej vrst, samo netopirjev je osemnajst vrst. Toliko bolj živahno je dogajanje v vodi, ki ga je moč opazovati z ladjice. Na tem območju je mogoče naleteti tudi na izjemno veliko školjk ter sladkovodnih in morskih rib, ki jih je kar osemnajst vrst, od tega deset edemov.
Tudi morski prebivalci Krke so zaščiteni, saj je ribolov na tem območju načeloma prepovedan, mogoče je loviti le s posebnim dovoljenjem in izključno za lastne potrebe. Prepovedan je tudi lov, skoraj povsod pa tudi kopanje, dovoljeno pa ni niti trgati ali nabirati rastlin.
Pot se od Skradinskega buka z ladjico nadaljuje proti Roškemu slapu, ki se nahaja precej višje, po reki Krki navzgor: Vmesna postaja je otoček Visovec, na katerem stojita cerkev in več kot 550 let star frančiškanski samostan s knjižnico, v kateri je shranjenih nekaj izjemno vrednih listin, med njimi ferman sultana Mehmeda iz leta 1674 in inkunabule Ezopovih basni iz leta 1487.
Plovba se čez približno pol ure nadaljuje po skoraj petnajst kilometrov dolgem kanjonu, ki so ga poimenovali Među grede, in vodi do Roškega slapu, kjer se Krka izliva v Visovsko jezero. Osrednji slap je dolg 22,5 metrov, ob njem pa se na širini približno 400 metrov, preko različnih ovir, do vodne gladine prebija še več manjših slapov, ki jih je moč opazovati na razdalji več kot 600 metrov. Tudi na območju Roškega slapu je kar nekaj mlinov, ki jih lastniki še danes uporabljajo in tudi precej obdelovalnih površin in sadovnjakov, ki so jih nekdaj obdelovali kmetje.
Na območju parka so obenem posejane tudi številne cerkvice in trdnjave, med drugim nekaj srednjeveških utrdb iz 14. stoletja, Ključica, Bogočin, Nečven-grad in Trošenj-grad. Arheologi so našli dokaze o navzočnosti človeka, ki izvirajo iz prazgodovine. Vožnja z avtomobilom po parku je sicer dovoljena po vseh označenih cestah, medtem ko je ogled Skradinskega buka, Visovca in samostana mogoč samo v organizaciji NP Krka, z ladjico ali avtobusom.
NP Krka je odprt vse leto, tako za izlete v lastni režiji, kot v okviru turističnih agencij, njegova podoba pa je zanimiva v vseh letnih časih, tudi pozimi. Velja omeniti še izvir Krke, ki je tudi ena izmed najbolj obiskanih izletniških točk. Izvir si je najbolje ogledati poleti, saj se slap, ki ga z vodo oskrbuje planota Dinara, v najbolj vročih mesecih povsem osuši.
Prelepo mestece Skardin si je sicer moč ogledati tudi z avtoceste, kjer se na približno tristotem kilometru ceste A1 od Zagreba proti Splitu nahaja razgledna točka, od koder se vidi majhna cerkvica, značilne dalmatinske kamnite hiške ter številni čolnički, zasidrani tik ob obali.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Skrivnostni Skradin in prelepa Krka


Nacionalni park Krka, prostrano območje v Šibeniško- kninski županiji v Dalmaciji, je eden od sedmih hrvaških nacionalnih parkov, ki slovi po prelepi, neokrnjeni naravi, slapovih in številnih rastlinskih in živalskih vrstah, ki v njem prebivajo.

NP Krka se ob bregovih reke Krke, ki izvira ob vznožju planote Dinara, pod 22 metrov visokim slapom Topolski buk, razprostira na 110 km2, še posebej pa navdušuje podatek, da se Krka ponaša s sedmimi lehnjakovimi slapovi v skupni dolžini približno 250 metrov in je zato zelo zanimiv kraški fenomen. Tla na tem območju so iz apnenca in čeprav je vse do vznožja Skradinskega buka voda slana, so se oblikovali številni kraški pojavi, tok reke, ki teče pod morjem, je dolg kar 23,5 kilometrov.
Do Krke je mogoče priti na več načinov, s plovilom, avtomobilom ali avtobusom. S plovilom morate pripluti do Šibeniškega kanala in naprej po kanalu Sv. Anteja, pot pa nadaljujete po rečnem toku navzgor, do Prokljanskega jezera, kjer leži Skradin. V kanalu Sv. Anteja, ki je dolg približno navtično miljo in pol, za plovbo veljajo posebni predpisi, kakršna sta plovba po desni strani kanala in omejitev hitrosti do 10 vozlov, sidranje in kopanje pa je dovoljeno le v zalivih.
Pluti je dovoljeno le do Skradina, kjer v tamkajšnji marini ali pa v zalivu pred mostom Skradin lahko privežemo ali sidramo plovilo, naprej pa obiskovalce prepeljejo s posebno ladjico, ki vozi vsake pol ure.
V kolikor bi bila začetna destinacija za ogled parka Krka Skradinski buk, bi se morali peljati do vhoda na Lozovcu, za ogled Roškega slapu in pravoslavnega samostana Krka pa se morajo obiskovalci pripeljati do Roške drage.
Za izlet z ladjico je z avtomobilom treba priti do Skradina, sledi plovba do vhoda v park, po približno petnajst minutah pa ladjica prispe do Skradinskega buka, ki je najbolj obiskan del parka. Za njegov ogled je v povprečju potrebno predvideti nekaj manj kot dve uri. Skradinski buk je pravzaprav skupina slapov, ponekod široka tudi do 400 metrov in je zadnja, sedma, bariera na reki Krki, sestavljena iz otočkov, jezer in kaskad ter ena izmed najbolj znanih naravnih lepot na Hrvaškem. Sprehod po številnih vijugastih potkah, mostičkih in brveh, ki so nas vodili med slapovi, je posebno doživetje. V sklopu poti se nahajajo še mlin na vodo (slednjih je ob slapovih veliko) in tkalske delavnice, poleg samih slapov pa še posebej navdušuje raznolik in pisan rastlinski svet.
Različnih rastlin so biologi našteli kar 860, med najlepše pa sodijo tiste, ki rastejo v kanjonu na poti proti Roškemu slapu in ob barierah na Skradinskem buku. Živali med izletom obiskovalci parka ne vidijo pogosto, čeprav jih na tem območju živi precej vrst, samo netopirjev je osemnajst vrst. Toliko bolj živahno je dogajanje v vodi, ki ga je moč opazovati z ladjice. Na tem območju je mogoče naleteti tudi na izjemno veliko školjk ter sladkovodnih in morskih rib, ki jih je kar osemnajst vrst, od tega deset edemov.
Tudi morski prebivalci Krke so zaščiteni, saj je ribolov na tem območju načeloma prepovedan, mogoče je loviti le s posebnim dovoljenjem in izključno za lastne potrebe. Prepovedan je tudi lov, skoraj povsod pa tudi kopanje, dovoljeno pa ni niti trgati ali nabirati rastlin.
Pot se od Skradinskega buka z ladjico nadaljuje proti Roškemu slapu, ki se nahaja precej višje, po reki Krki navzgor: Vmesna postaja je otoček Visovec, na katerem stojita cerkev in več kot 550 let star frančiškanski samostan s knjižnico, v kateri je shranjenih nekaj izjemno vrednih listin, med njimi ferman sultana Mehmeda iz leta 1674 in inkunabule Ezopovih basni iz leta 1487.
Plovba se čez približno pol ure nadaljuje po skoraj petnajst kilometrov dolgem kanjonu, ki so ga poimenovali Među grede, in vodi do Roškega slapu, kjer se Krka izliva v Visovsko jezero. Osrednji slap je dolg 22,5 metrov, ob njem pa se na širini približno 400 metrov, preko različnih ovir, do vodne gladine prebija še več manjših slapov, ki jih je moč opazovati na razdalji več kot 600 metrov. Tudi na območju Roškega slapu je kar nekaj mlinov, ki jih lastniki še danes uporabljajo in tudi precej obdelovalnih površin in sadovnjakov, ki so jih nekdaj obdelovali kmetje.
Na območju parka so obenem posejane tudi številne cerkvice in trdnjave, med drugim nekaj srednjeveških utrdb iz 14. stoletja, Ključica, Bogočin, Nečven-grad in Trošenj-grad. Arheologi so našli dokaze o navzočnosti človeka, ki izvirajo iz prazgodovine. Vožnja z avtomobilom po parku je sicer dovoljena po vseh označenih cestah, medtem ko je ogled Skradinskega buka, Visovca in samostana mogoč samo v organizaciji NP Krka, z ladjico ali avtobusom.
NP Krka je odprt vse leto, tako za izlete v lastni režiji, kot v okviru turističnih agencij, njegova podoba pa je zanimiva v vseh letnih časih, tudi pozimi. Velja omeniti še izvir Krke, ki je tudi ena izmed najbolj obiskanih izletniških točk. Izvir si je najbolje ogledati poleti, saj se slap, ki ga z vodo oskrbuje planota Dinara, v najbolj vročih mesecih povsem osuši.
Prelepo mestece Skardin si je sicer moč ogledati tudi z avtoceste, kjer se na približno tristotem kilometru ceste A1 od Zagreba proti Splitu nahaja razgledna točka, od koder se vidi majhna cerkvica, značilne dalmatinske kamnite hiške ter številni čolnički, zasidrani tik ob obali.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice