V gibanju

Bodimo e-aktivni z e-kolesi


Proizvajajo jih že dolgo, vendar se je pravi preboj začel dogajati v zadnjih letih. Zasluge gredo Kitajski in so posledica ukrepov zaradi onesnaženega zraka v mestih. V okolje oddajajo namreč približno 17-krat manj toplogrednih plinov kot povprečen avto.

Tehnološka revolucija, imenovana e-mobilnost, gre vštric z okoljevarstveno osveščenostjo in zakonsko regulativo, ki v marsikaterem centru evropskih mest že prepoveduje uporabo motornih vozil z notranjim izgorevanjem. Ena od projekcij (Pike Research) pravi, da bo proizvodnja enoslednih električnih vozil (e-skuterjev in e-koles) v obdobju od 2010 do 2016 presegla 466 milijonov vozil. Glavni kupci bodo Kitajci, val pa bo preplavil tudi Evropo.

Pri e-vozilih moramo razlikovati med e-kolesi (t. i. pedelec rešitve) in e-skuterji. E-skuterji so odvisni zgolj od zaloge razpoložljive elektrike v bateriji. Ko elektrike ni več, se preprosto ustavijo. Sicer pa so zelo podobni pravim skuterjem, dosežejo hitrost tudi do 60 km/uro, znameniti Vectrix pa celo preko 100 km/h. Tokrat pa bomo govorili o e-kolesih, ki postajajo pravi trend. Skupina ExtraEnergy ocenjuje, da je bilo leta 2007 v Evropi prodanih približno 250.000 e-koles, polovico od teh na Nizozemskem. Število pa narašča in kot poroča Bike Europe, so letošnje številke pri prodaji običajnih koles drastično padle (tako kot že lani), medtem ko e-kolesa beležijo v nekaterih državah 100 % rast prodaje. Kar je za okolje dobra novica, saj so pri električnih vozilih emisije neznatne, stroški vzdrževanja vozila bistveno nižji kot pri klasičnih in stroški »goriva« zanemarljivi. Tako se energija, porabljena za izdelavo električnega kolesa, povrne na račun neuporabe fosilnih goriv že prej kot v dveh letih.
SO E-KOLESA MODNA MUHA?
Proizvajajo jih že dolgo, vendar se je pravi preboj začel dogajati v zadnjih letih. Zasluge gredo zlasti Kitajski in so posledica ukrepov zaradi močno onesnaženega zraka v mestih. Ekološka osveščenost v Evropi ter številna v prometu in smogu dušeča se mesta pa so prevzela malce pozabljeno idejo električnega dvokolesnega osebnega prevoza. Vzporedno s tem je šel razvoj baterij in tudi motorjev, zato so vozila postajala lažja, uporabnejša, kilometri dosega pa naraščajo. Belgijski proizvajalci koles na primer že preko 20 % celotne proizvodnje namenijo e-kolesom. Na Nizozemskem je od celotnega števila prodanih koles v letu 2009 že več kot osmina električnih, še več v Švici, podobno je tudi s prodajo v Belgiji. Rast prodaje e-koles je torej povsod v EU močno pozitivna in znaša v posameznih evropskih državah celo do 50 % letno. Ne gre le za trenutno modno muho, ampak za novo ponudbo e-vozil, ki bodo zagotovo dobro vplivala na transport, predvsem v mestnih jedrih. In zakaj bi človek stal v avtu sredi mesta, ko pa se lahko brez naprezanja (če mu seveda ni do tega) elegantno mimo gneče odpelje z električnim kolesom?
PRIMERJAVA BATERIJ
Baterije so bile do nedavnega verjetno največja ovira za hitro širjenje vozil na električni pogon. Klasične s svinčenimi ploščami in kislino so ostale uporabne le za zaganjanje avtomobilov, saj so pretežke, potencialno nevarne ob nesrečah in imajo premajhno kapaciteto. Svinčeve gel baterije so mnogo bolj uporabne: ob normalnem vzdrževanju imajo tudi petletno življenjsko dobo. V zadnjih letih pa jih izrivajo predvsem litij-ionske baterije. Te so precej dražje, vendar lažje in trajnejše ter prenesejo bistveno več od 500 polnjenj – tudi 1000 ni redkost. Povprečen e-kolesar, ki ima e-kolo za prevozno in ne rekreacijsko sredstvo, dnevno denimo prevozi manj kot 15 km. Torej pri največ 200 dneh letno naredi približno 3000 km, kar pomeni 7 do 10 let uporabe iste baterije. In če se vozi več (praviloma se elektronske komponente in motor ne iztrošijo v isti meri), pa bo morda potrebno zamenjati le baterijo. Ta pa običajno stane manj kot tretjina kolesa.

KAJ PA, ČE ZMANJKA ELEKTRIKE?
Tudi to je zagotovo eno pogostejših vprašanj bodočih lastnikov električnih koles. Če zmanjka elektrike, to ne pomeni nobene panike. E-kolesa imajo praviloma lahek okvir iz aluminija, vendar zaradi baterije vseeno tehtajo približno 25 kilogramov, kar ni preveč, da ne bi kolesa uspešno prikolesarili do prve vtičnice ali polnilne postaje ali pa v garažo, stanovanje, delavnico, pisarno … in baterijo enostavno priključili v navadno vtičnico ter napolnili ''rezervoar''.
STROŠKI Z ELEKTRIČNIM KOLESOM
Stroški so vezani predvsem na začetni nakup. Cena kakovostnega kolesa z garancijami in servisom je približno 1000 evrov. Letno zavarovanje proti kraji in morebitni okvari na cesti znaša približno 50 evrov, seveda odvisno od modela e-kolesa. Garancija pokriva vse okvare na mehanskih delih, elektromotorju in bateriji. Torej morda celo več kot pri avtomobilu. Popravil praktično ni, stroški vzdrževanja so minimalni (npr. zavore). Ostaja le še gorivo, torej elektrika. Stroški elektrike znašajo pri e-kolesih manj kot 0,20 EUR na 100 kilometrov!
KATERO E-KOLO je za VAS?
Za vožnjo po opravkih, po mestu in okolici (tudi za izlete) ter če imate doma na razpolago varno mesto za parkiranje, so primerna nezložljiva e-kolesa z velikimi kolesi (npr. 24-colskimi). Ta kolesa omogočajo udobno vožnjo z dosegom preko 50 km (tak doseg omogoča vsakokratno polnjene baterije do maksimalne kapacitete). Več pa se s kolesi vsakodnevno niti ne vozimo, če seveda govorimo o rekreativni uporabi. Če pa vsega zgoraj omenjenega ni na razpolago, potem pridejo v poštev zložljiva kolesa. Moški običajno segajo po bolj športnih in hitrejših zložljivih kolesih, ženske pa po manjših. Te z lahkoto spravijo v še tako majhen avtomobil, poleg tega pa so manjša zložljiva kolesa precej lahka in ne pomenijo posebnega napora pri prestavljanju v in iz avta.
POLNILNICE PO SLOVENIJI
Uporaba e-dvokolesnikov je enostavna, če imaš poleg akumulatorja še pedala, potem polnilca (razen doma v garaži) skoraj ne potrebuješ. Ko greš na daljši izlet, npr. 50 km in več, pa je polnilec že praktično vzeti s seboj. Še bolj zahtevna je uporaba električnega avtomobila. Doseg večine mestnih vozil je pod 100 km in transport iz kraja v kraj je precejšen izziv.
V Sloveniji smo pri razvoju polnilnih mest nekako v povprečju razvoja v EU. Trenutno je sedem javnih polnilnih mest za električna vozila. Večina teh je na Gorenjskem, nekaj na Štajerskem. Druge regije so trenutno še brez njih. Polnilnice so lahko v lasti občin (s ciljem, da spodbudijo električno mobilnost in zmanjšajo onesnaževanje), lahko pa so tudi v zasebni lasti (npr. pri gostinskih lokalih, trgovinah, hotelih oziroma v njihovem sklopu) in seveda v podjetjih, ki jih potrebujejo za napajanje svoje »električne flote« ter hkrati za spodbujanje zaposlenih za uporabo električnih vozil. Prvo javno polnilno postajo je na ploščadi pred gradom Kodeljevo postavilo podjetje Etrel iz Ljubljane, da bi spodbudilo rabo električnih vozil, kmalu zatem pa tudi pri Tehnološkem parku Vič v Ljubljani.
OKOLJEVARSTVENE SPODBUDE
Zakonodaja in spremljajoči ukrepi govorijo izrazito v prid kupcem in uporabnikom vozil z nizkimi emisijami toplogrednih in drugih škodljivih plinov. Švicarji so ugotovili, da e-skuterji v okolje oddajajo približno 17-krat manj toplogrednih plinov kot povprečen avto.
Z električnimi vozili se danes ukvarjajo številni veliki igralci na trgu, vsi pa se soočajo s podobnimi problemi: trenutni akumulatorji (najbolj priljubljeni so litij-ionski) še ne omogočajo velikih dosegov, tudi čas polnjenja se namesto v minutah še meri v urah. Ker je današnja infrastruktura namenjena predvsem električnim vozilom s počasnim polnjenjem akumulatorja, je njihova uporabnost osredotočena predvsem na urbano okolje. Toda razvojniki že napovedujejo polnilne postaje z visoko zmogljivostjo, ki bodo omogočale polnjenje v desetih minutah. Zanimiva je tudi filozofija postaj, na katerih bo voznik izpraznjen akumulator enostavno zamenjal z napolnjenim in se v nekaj minutah odpeljal cilju naproti. Gre za koncept »better place«. V tem primeru voznik ni lastnik akumulatorja, s čimer se zmanjša tveganje in stroški uporabe, ampak je vezan na ponudnika, podobno kot npr. pri uporabi mobilnega telefona.

PREDNOST E-KOLES
- pospešujejo s hitrejšim vrtenjem pedalov (pedelci)
- imajo moč motorja do 250W
- ne presežejo hitrosti 25 km/h
- ne potrebujejo registracije
- ne potrebujejo vozniškega dovoljenja
- so lahki (20–25 kg)
- baterijo lahko izvlečemo
- povprečni doseg je približno 40–60 km.

DOBRE PRAKSE:

• London na kolesih
Župan Londona Boris Johnson je letos lansiral nov plan, imenovan »Electric Vehicle Delivery Plan for London«, ki bo omogočal Londončanom, da bodo na vsakem koraku največ za miljo oddaljeni od električne polnilne postaje. Slednje naj bi bilo realizirano v naslednjih petih letih. Za izpolnitev tega načrta je potrebno zagotoviti 25.000 polnilnih postaj. Poleg tega pa mesto do leta 2015 načrtuje, da bo v Londonu že 100.000 vozil na električni pogon. Avgusta 2010 je dal meščanom kar 7.000 koles v uporabo (kot začasni najem), še toliko pa jih je zagotovil do konca leta 2010.

• Green Iniciative
V EU se je začela kampanja, imenovana Green Iniciative. V tem okviru bodo pokrili 13 % mestnega prebivalstva v evropskih prestolnicah z dostopom do javnih polnilnih mest. Za to je namenjeno približno 400 milijonov evrov, zgrajenih pa naj bi bilo 50.000 postaj. V Ljubljani naj bi jih bilo 150, zlasti (ali celo izključno) v javnih garažah.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Bodimo e-aktivni z e-kolesi


Proizvajajo jih že dolgo, vendar se je pravi preboj začel dogajati v zadnjih letih. Zasluge gredo Kitajski in so posledica ukrepov zaradi onesnaženega zraka v mestih. V okolje oddajajo namreč približno 17-krat manj toplogrednih plinov kot povprečen avto.

Tehnološka revolucija, imenovana e-mobilnost, gre vštric z okoljevarstveno osveščenostjo in zakonsko regulativo, ki v marsikaterem centru evropskih mest že prepoveduje uporabo motornih vozil z notranjim izgorevanjem. Ena od projekcij (Pike Research) pravi, da bo proizvodnja enoslednih električnih vozil (e-skuterjev in e-koles) v obdobju od 2010 do 2016 presegla 466 milijonov vozil. Glavni kupci bodo Kitajci, val pa bo preplavil tudi Evropo.

Pri e-vozilih moramo razlikovati med e-kolesi (t. i. pedelec rešitve) in e-skuterji. E-skuterji so odvisni zgolj od zaloge razpoložljive elektrike v bateriji. Ko elektrike ni več, se preprosto ustavijo. Sicer pa so zelo podobni pravim skuterjem, dosežejo hitrost tudi do 60 km/uro, znameniti Vectrix pa celo preko 100 km/h. Tokrat pa bomo govorili o e-kolesih, ki postajajo pravi trend. Skupina ExtraEnergy ocenjuje, da je bilo leta 2007 v Evropi prodanih približno 250.000 e-koles, polovico od teh na Nizozemskem. Število pa narašča in kot poroča Bike Europe, so letošnje številke pri prodaji običajnih koles drastično padle (tako kot že lani), medtem ko e-kolesa beležijo v nekaterih državah 100 % rast prodaje. Kar je za okolje dobra novica, saj so pri električnih vozilih emisije neznatne, stroški vzdrževanja vozila bistveno nižji kot pri klasičnih in stroški »goriva« zanemarljivi. Tako se energija, porabljena za izdelavo električnega kolesa, povrne na račun neuporabe fosilnih goriv že prej kot v dveh letih.
SO E-KOLESA MODNA MUHA?
Proizvajajo jih že dolgo, vendar se je pravi preboj začel dogajati v zadnjih letih. Zasluge gredo zlasti Kitajski in so posledica ukrepov zaradi močno onesnaženega zraka v mestih. Ekološka osveščenost v Evropi ter številna v prometu in smogu dušeča se mesta pa so prevzela malce pozabljeno idejo električnega dvokolesnega osebnega prevoza. Vzporedno s tem je šel razvoj baterij in tudi motorjev, zato so vozila postajala lažja, uporabnejša, kilometri dosega pa naraščajo. Belgijski proizvajalci koles na primer že preko 20 % celotne proizvodnje namenijo e-kolesom. Na Nizozemskem je od celotnega števila prodanih koles v letu 2009 že več kot osmina električnih, še več v Švici, podobno je tudi s prodajo v Belgiji. Rast prodaje e-koles je torej povsod v EU močno pozitivna in znaša v posameznih evropskih državah celo do 50 % letno. Ne gre le za trenutno modno muho, ampak za novo ponudbo e-vozil, ki bodo zagotovo dobro vplivala na transport, predvsem v mestnih jedrih. In zakaj bi človek stal v avtu sredi mesta, ko pa se lahko brez naprezanja (če mu seveda ni do tega) elegantno mimo gneče odpelje z električnim kolesom?
PRIMERJAVA BATERIJ
Baterije so bile do nedavnega verjetno največja ovira za hitro širjenje vozil na električni pogon. Klasične s svinčenimi ploščami in kislino so ostale uporabne le za zaganjanje avtomobilov, saj so pretežke, potencialno nevarne ob nesrečah in imajo premajhno kapaciteto. Svinčeve gel baterije so mnogo bolj uporabne: ob normalnem vzdrževanju imajo tudi petletno življenjsko dobo. V zadnjih letih pa jih izrivajo predvsem litij-ionske baterije. Te so precej dražje, vendar lažje in trajnejše ter prenesejo bistveno več od 500 polnjenj – tudi 1000 ni redkost. Povprečen e-kolesar, ki ima e-kolo za prevozno in ne rekreacijsko sredstvo, dnevno denimo prevozi manj kot 15 km. Torej pri največ 200 dneh letno naredi približno 3000 km, kar pomeni 7 do 10 let uporabe iste baterije. In če se vozi več (praviloma se elektronske komponente in motor ne iztrošijo v isti meri), pa bo morda potrebno zamenjati le baterijo. Ta pa običajno stane manj kot tretjina kolesa.

KAJ PA, ČE ZMANJKA ELEKTRIKE?
Tudi to je zagotovo eno pogostejših vprašanj bodočih lastnikov električnih koles. Če zmanjka elektrike, to ne pomeni nobene panike. E-kolesa imajo praviloma lahek okvir iz aluminija, vendar zaradi baterije vseeno tehtajo približno 25 kilogramov, kar ni preveč, da ne bi kolesa uspešno prikolesarili do prve vtičnice ali polnilne postaje ali pa v garažo, stanovanje, delavnico, pisarno … in baterijo enostavno priključili v navadno vtičnico ter napolnili ''rezervoar''.
STROŠKI Z ELEKTRIČNIM KOLESOM
Stroški so vezani predvsem na začetni nakup. Cena kakovostnega kolesa z garancijami in servisom je približno 1000 evrov. Letno zavarovanje proti kraji in morebitni okvari na cesti znaša približno 50 evrov, seveda odvisno od modela e-kolesa. Garancija pokriva vse okvare na mehanskih delih, elektromotorju in bateriji. Torej morda celo več kot pri avtomobilu. Popravil praktično ni, stroški vzdrževanja so minimalni (npr. zavore). Ostaja le še gorivo, torej elektrika. Stroški elektrike znašajo pri e-kolesih manj kot 0,20 EUR na 100 kilometrov!
KATERO E-KOLO je za VAS?
Za vožnjo po opravkih, po mestu in okolici (tudi za izlete) ter če imate doma na razpolago varno mesto za parkiranje, so primerna nezložljiva e-kolesa z velikimi kolesi (npr. 24-colskimi). Ta kolesa omogočajo udobno vožnjo z dosegom preko 50 km (tak doseg omogoča vsakokratno polnjene baterije do maksimalne kapacitete). Več pa se s kolesi vsakodnevno niti ne vozimo, če seveda govorimo o rekreativni uporabi. Če pa vsega zgoraj omenjenega ni na razpolago, potem pridejo v poštev zložljiva kolesa. Moški običajno segajo po bolj športnih in hitrejših zložljivih kolesih, ženske pa po manjših. Te z lahkoto spravijo v še tako majhen avtomobil, poleg tega pa so manjša zložljiva kolesa precej lahka in ne pomenijo posebnega napora pri prestavljanju v in iz avta.
POLNILNICE PO SLOVENIJI
Uporaba e-dvokolesnikov je enostavna, če imaš poleg akumulatorja še pedala, potem polnilca (razen doma v garaži) skoraj ne potrebuješ. Ko greš na daljši izlet, npr. 50 km in več, pa je polnilec že praktično vzeti s seboj. Še bolj zahtevna je uporaba električnega avtomobila. Doseg večine mestnih vozil je pod 100 km in transport iz kraja v kraj je precejšen izziv.
V Sloveniji smo pri razvoju polnilnih mest nekako v povprečju razvoja v EU. Trenutno je sedem javnih polnilnih mest za električna vozila. Večina teh je na Gorenjskem, nekaj na Štajerskem. Druge regije so trenutno še brez njih. Polnilnice so lahko v lasti občin (s ciljem, da spodbudijo električno mobilnost in zmanjšajo onesnaževanje), lahko pa so tudi v zasebni lasti (npr. pri gostinskih lokalih, trgovinah, hotelih oziroma v njihovem sklopu) in seveda v podjetjih, ki jih potrebujejo za napajanje svoje »električne flote« ter hkrati za spodbujanje zaposlenih za uporabo električnih vozil. Prvo javno polnilno postajo je na ploščadi pred gradom Kodeljevo postavilo podjetje Etrel iz Ljubljane, da bi spodbudilo rabo električnih vozil, kmalu zatem pa tudi pri Tehnološkem parku Vič v Ljubljani.
OKOLJEVARSTVENE SPODBUDE
Zakonodaja in spremljajoči ukrepi govorijo izrazito v prid kupcem in uporabnikom vozil z nizkimi emisijami toplogrednih in drugih škodljivih plinov. Švicarji so ugotovili, da e-skuterji v okolje oddajajo približno 17-krat manj toplogrednih plinov kot povprečen avto.
Z električnimi vozili se danes ukvarjajo številni veliki igralci na trgu, vsi pa se soočajo s podobnimi problemi: trenutni akumulatorji (najbolj priljubljeni so litij-ionski) še ne omogočajo velikih dosegov, tudi čas polnjenja se namesto v minutah še meri v urah. Ker je današnja infrastruktura namenjena predvsem električnim vozilom s počasnim polnjenjem akumulatorja, je njihova uporabnost osredotočena predvsem na urbano okolje. Toda razvojniki že napovedujejo polnilne postaje z visoko zmogljivostjo, ki bodo omogočale polnjenje v desetih minutah. Zanimiva je tudi filozofija postaj, na katerih bo voznik izpraznjen akumulator enostavno zamenjal z napolnjenim in se v nekaj minutah odpeljal cilju naproti. Gre za koncept »better place«. V tem primeru voznik ni lastnik akumulatorja, s čimer se zmanjša tveganje in stroški uporabe, ampak je vezan na ponudnika, podobno kot npr. pri uporabi mobilnega telefona.

PREDNOST E-KOLES
- pospešujejo s hitrejšim vrtenjem pedalov (pedelci)
- imajo moč motorja do 250W
- ne presežejo hitrosti 25 km/h
- ne potrebujejo registracije
- ne potrebujejo vozniškega dovoljenja
- so lahki (20–25 kg)
- baterijo lahko izvlečemo
- povprečni doseg je približno 40–60 km.

DOBRE PRAKSE:

• London na kolesih
Župan Londona Boris Johnson je letos lansiral nov plan, imenovan »Electric Vehicle Delivery Plan for London«, ki bo omogočal Londončanom, da bodo na vsakem koraku največ za miljo oddaljeni od električne polnilne postaje. Slednje naj bi bilo realizirano v naslednjih petih letih. Za izpolnitev tega načrta je potrebno zagotoviti 25.000 polnilnih postaj. Poleg tega pa mesto do leta 2015 načrtuje, da bo v Londonu že 100.000 vozil na električni pogon. Avgusta 2010 je dal meščanom kar 7.000 koles v uporabo (kot začasni najem), še toliko pa jih je zagotovil do konca leta 2010.

• Green Iniciative
V EU se je začela kampanja, imenovana Green Iniciative. V tem okviru bodo pokrili 13 % mestnega prebivalstva v evropskih prestolnicah z dostopom do javnih polnilnih mest. Za to je namenjeno približno 400 milijonov evrov, zgrajenih pa naj bi bilo 50.000 postaj. V Ljubljani naj bi jih bilo 150, zlasti (ali celo izključno) v javnih garažah.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice