Aktualno

Ekološko kmetovanje ni modna muha, temveč potreba


S temi besedami je ekološki kmetovalec iz Zveze združenj ekoloških kmetov Boris Fras odprl razpravo na okrogli mizi o ekološkem kmetijstvu, ki se je odvijala v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. Fras se namreč s takšnim kmetovanjem ukvarja že dalj časa, obdeluje večje površine in po izkušnjah dela manj kot tradicionalni kmetje, zasluži pa več. Ob tem prav tako ne obremenjuje okolja.

Maja Žibert, predstavnica ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavila formalno plat ekološkega kmetovanja, in sicer gre za kmetovanje brez fitofarmacevtskih sredstev, brez umetnih in hitro topnih gnojil, brez antibiotikov v živinoreji in brez gensko spremenjenih organizmov. Prav tako ekološki kmetje ne potrebujejo posebne izobrazbe, je pojasnila Žibertova in nadaljevala, da se kmetje izobražujejo kar sami, Fras pa je ob tem poudaril, da so ekološki kmetje praviloma bolj izobraženi od povprečnega kmeta.
Poenostavljena definicija ekološkega kmetovanja, kot jo je predstavil Fras, je, da gre pri ekološkem kmetovanju za „kroženje organskih snovi znotraj kmečkega gospodarstva s čim manj vnosi od zunaj“. Po besedah Janka Rodeta z mariborske Fakultete za kmetijske in biosistemske vede pa je ekološko kmetovanje nabor dobrih praks. Je drugačno od industrijskega, intenzivnega kmetijstva, saj je natančno opredeljeno, kje in kaj se lahko uporablja, pravi Rode in nadaljuje, da je bistvo takšnega kmetovanja, da gospodarimo z naravnimi viri tako, da bodo ti ostali tudi našim zanamcem.
Razprava na okrogli mizi je nanesla tudi na integrirano predelavo, kateri Fras ostro nasprotuje. „To je zamegljevanje, ki si ga je izmislila farmacevtska industrija potem, ko se je začelo razvijati in širiti ekološko kmetovanje. Ekološki kmetje namreč njihovih izdelkov ne uporabljajo, niti ne kupujejo,“ je odločen Fras, prepričan, da je integrirano kmetijstvo enako klasični kmetijski praksi, pri kateri kmetje ne obremenjujejo okolja.
Ekološko kmetijstvo bo sicer svoje mesto dobilo tudi v nastajajoči resoluciji o razvoju slovenskega kmetijstva in agroživilstva, je ob koncu dogodka napovedala Žibertova in nadaljevala, da naj bi ekološko kmetovanje prav s to revolucijo postalo tudi bolj tržno usmerjeno.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Ekološko kmetovanje ni modna muha, temveč potreba


S temi besedami je ekološki kmetovalec iz Zveze združenj ekoloških kmetov Boris Fras odprl razpravo na okrogli mizi o ekološkem kmetijstvu, ki se je odvijala v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma Agra. Fras se namreč s takšnim kmetovanjem ukvarja že dalj časa, obdeluje večje površine in po izkušnjah dela manj kot tradicionalni kmetje, zasluži pa več. Ob tem prav tako ne obremenjuje okolja.

Maja Žibert, predstavnica ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavila formalno plat ekološkega kmetovanja, in sicer gre za kmetovanje brez fitofarmacevtskih sredstev, brez umetnih in hitro topnih gnojil, brez antibiotikov v živinoreji in brez gensko spremenjenih organizmov. Prav tako ekološki kmetje ne potrebujejo posebne izobrazbe, je pojasnila Žibertova in nadaljevala, da se kmetje izobražujejo kar sami, Fras pa je ob tem poudaril, da so ekološki kmetje praviloma bolj izobraženi od povprečnega kmeta.
Poenostavljena definicija ekološkega kmetovanja, kot jo je predstavil Fras, je, da gre pri ekološkem kmetovanju za „kroženje organskih snovi znotraj kmečkega gospodarstva s čim manj vnosi od zunaj“. Po besedah Janka Rodeta z mariborske Fakultete za kmetijske in biosistemske vede pa je ekološko kmetovanje nabor dobrih praks. Je drugačno od industrijskega, intenzivnega kmetijstva, saj je natančno opredeljeno, kje in kaj se lahko uporablja, pravi Rode in nadaljuje, da je bistvo takšnega kmetovanja, da gospodarimo z naravnimi viri tako, da bodo ti ostali tudi našim zanamcem.
Razprava na okrogli mizi je nanesla tudi na integrirano predelavo, kateri Fras ostro nasprotuje. „To je zamegljevanje, ki si ga je izmislila farmacevtska industrija potem, ko se je začelo razvijati in širiti ekološko kmetovanje. Ekološki kmetje namreč njihovih izdelkov ne uporabljajo, niti ne kupujejo,“ je odločen Fras, prepričan, da je integrirano kmetijstvo enako klasični kmetijski praksi, pri kateri kmetje ne obremenjujejo okolja.
Ekološko kmetijstvo bo sicer svoje mesto dobilo tudi v nastajajoči resoluciji o razvoju slovenskega kmetijstva in agroživilstva, je ob koncu dogodka napovedala Žibertova in nadaljevala, da naj bi ekološko kmetovanje prav s to revolucijo postalo tudi bolj tržno usmerjeno.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice