Aktualno

Posvet o ekološki pridelavi in predelavi


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo, so na 48. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra pripravili tudi posvet o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Predstavili so nov evropski logotip za označevanje ekoloških pridelkov in izdelkov, katerega uporaba je obvezna od letošnjega julija, Maja Žibret s kmetijskega ministrstva pa je v nadaljevanju predstavila nastajajoči nacionalni pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov oziroma živil. Pravilnik, ki vsebuje nekaj novosti, povsem na novo pa bo v njem urejeno področje reje kuncev, muflonov in damjakov ter področje obratov javne prehrane, bo sprejet predvidoma še v letošnji jeseni.

Sledila je okrogla miza o ekoloških proizvodih v gastronomiji, na kateri je bilo največ govora o uvajanju ekološko pridelane hrane v obrate javne prehrane, torej v šole, vrtce, vojašnice, bolnišnice itd. Spremenjeni zakon o javnem naročanju iz leta 2008 je namreč odprl več možnosti za uvajanje ekoloških živil v prehranske obrate, ki jih financira ali sofinancira država, omogočil pa je tudi prednostno obravnavo živil z oznakami višje kakovosti in ne samo z najnižjo ceno.
Boris Fras iz Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije je o omenjenem pravilniku povedal, da je uvajanje ekoloških živil v te obrate zapleteno, najpogostejša ovira je lagodnost tistih, ki raje kuhajo iz koncentratov in ki raje naročajo pri grosistih namesto „da bi si grenili življenje z iskanjem ponudnikov kakovostnejše hrane“. Njihova zveza je zato z namenom promocije ekološko pridelane hrane zasnovala program Bioužitek, v okviru katerega so pripravili tudi več akcij kuhanja ekološke hrane v obratih javne prehrane. Odziv je bil po njegovih besedah odličen, obrati pa se iz različnih vzrokov za ekološka živila še vedno odločajo v veliko manjši meri. Fras ob tem poudarja, da bi se morali zgledovati po Italiji, kjer je v javni prehrani obvezna uporaba najmanj 20 odstotkov ekoloških živil, v Rimu pa celo sto odstotkov.
Romana Ana Dolenc iz osnovne šole Domžale, ki je predstavila izkušnje iz prakse, je prepričana, da je pomembno, da otroci uživajo tudi ekološko hrano. S tem namreč vodstva šol kažejo pripravljenost za okoljsko problematiko, kar z zgledom prenašajo tudi na učence. Težava pa je, da povprečni ekološki kmetje nimajo dovolj viškov, da bi lahko stalno oskrbovali neko šolo, zato je bolje skleniti pogodbo z večjim dobaviteljem ali pa z več povezanimi kmeti, pravi Dolenčeva in kot drugi problem navaja ukrep ministrstva za šolstvo in šport, da mora cena šolske malice znašati največ 80 centov. S tem je ministrstvo skorajda onemogočilo uporabo ekoloških živil, ki so praviloma dražja od običajnih, je še pojasnila Dolenčeva.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Posvet o ekološki pridelavi in predelavi


Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo, so na 48. mednarodnem kmetijsko živilskem sejmu Agra pripravili tudi posvet o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Predstavili so nov evropski logotip za označevanje ekoloških pridelkov in izdelkov, katerega uporaba je obvezna od letošnjega julija, Maja Žibret s kmetijskega ministrstva pa je v nadaljevanju predstavila nastajajoči nacionalni pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov oziroma živil. Pravilnik, ki vsebuje nekaj novosti, povsem na novo pa bo v njem urejeno področje reje kuncev, muflonov in damjakov ter področje obratov javne prehrane, bo sprejet predvidoma še v letošnji jeseni.

Sledila je okrogla miza o ekoloških proizvodih v gastronomiji, na kateri je bilo največ govora o uvajanju ekološko pridelane hrane v obrate javne prehrane, torej v šole, vrtce, vojašnice, bolnišnice itd. Spremenjeni zakon o javnem naročanju iz leta 2008 je namreč odprl več možnosti za uvajanje ekoloških živil v prehranske obrate, ki jih financira ali sofinancira država, omogočil pa je tudi prednostno obravnavo živil z oznakami višje kakovosti in ne samo z najnižjo ceno.
Boris Fras iz Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije je o omenjenem pravilniku povedal, da je uvajanje ekoloških živil v te obrate zapleteno, najpogostejša ovira je lagodnost tistih, ki raje kuhajo iz koncentratov in ki raje naročajo pri grosistih namesto „da bi si grenili življenje z iskanjem ponudnikov kakovostnejše hrane“. Njihova zveza je zato z namenom promocije ekološko pridelane hrane zasnovala program Bioužitek, v okviru katerega so pripravili tudi več akcij kuhanja ekološke hrane v obratih javne prehrane. Odziv je bil po njegovih besedah odličen, obrati pa se iz različnih vzrokov za ekološka živila še vedno odločajo v veliko manjši meri. Fras ob tem poudarja, da bi se morali zgledovati po Italiji, kjer je v javni prehrani obvezna uporaba najmanj 20 odstotkov ekoloških živil, v Rimu pa celo sto odstotkov.
Romana Ana Dolenc iz osnovne šole Domžale, ki je predstavila izkušnje iz prakse, je prepričana, da je pomembno, da otroci uživajo tudi ekološko hrano. S tem namreč vodstva šol kažejo pripravljenost za okoljsko problematiko, kar z zgledom prenašajo tudi na učence. Težava pa je, da povprečni ekološki kmetje nimajo dovolj viškov, da bi lahko stalno oskrbovali neko šolo, zato je bolje skleniti pogodbo z večjim dobaviteljem ali pa z več povezanimi kmeti, pravi Dolenčeva in kot drugi problem navaja ukrep ministrstva za šolstvo in šport, da mora cena šolske malice znašati največ 80 centov. S tem je ministrstvo skorajda onemogočilo uporabo ekoloških živil, ki so praviloma dražja od običajnih, je še pojasnila Dolenčeva.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice