Aktualno

Uporaba biomase v kmetijstvu


Zadnji dan v avgustu je v dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije potekal seminar z naslovom Možnosti uporabe kmetijske biomase za energetske namene. Seminar je bil namenjen vsem strokovnjakom s področja kmetijske tehnike in uporabnikom, ki se v praksi srečujejo s problemi s tega področja.

Uporaba biomase za energetske namene se uvršča med najstarejše tehnologije v uporabi človeštva, z uvajanjem proizvodnje energije iz premoga, nafte, zemeljskega plina in podobnih virov pa je zgubila na pomenu. Stranski učinki proizvodnje energije iz fosilnih goriv, kot so pospešeno onesnaževanje okolja in posledične klimatske spremembe, upadanje svetovnih zalog fosilnih goriv in pospešeno naraščanje cen tekočih in drugih goriv na svetovnem trgu so biomaso ponovno postavili med vodilne energente razvitih držav. Tako se obnovljivim virom energije in uporabi biomase v energetske namene zadnja leta vse več pozornosti namenja tudi v Sloveniji in EU. Energetski zakon zagotavlja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, zagotavlja prednost učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije ter omogoča več načinov spodbujanja proizvodnje energije na osnovi obnovljivih virov energije. “Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 temelji na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri. V sklopu strateškega cilja Slovenije za povečanje stopnje samooskrbe z energijo, lahko kmetijstvo odigra pomembno vlogo na področju alternativnih virov energije. Alternativni viri energije imajo minimalne vplive na okolje, vplivajo na lokalno izboljšanje kakovosti zraka, vplivajo na upočasnjevanje klimatskih sprememb, povečujejo zanesljivost oskrbe in pospešujejo regionalni razvoj podeželja ter ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta,” pravijo na oddelku za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije.

V zadnjih nekaj desetletjih je tako kmetijska pridelava v razvitem svetu postala skoraj v celoti odvisna od energije strojev, ugotavljajo na inštitutu in nadaljujejo, da sodobna kmetijska pridelava za pogon strojev ter procesno tehniko v največji meri uporablja energijo tekočih goriv fosilnega porekla. Kmetijska biomasa predstavlja obliko uskladiščene sončne energije s pomočjo naravnih procesov, ki se odvijajo v sami rastlini, zato zaradi nenehnega naraščanja cen fosilnih goriv, povečanja varnosti energetske oskrbe držav, ki ne razpolagajo z lastno nafto in okoljevarstvenih problemov postaja vse bolj zanimiva.
Za proizvodnjo energije se lahko uporabljajo žetveni ostanki žit, koruze, oljne ogrščice, sončnice in drugih tovrstnih rastlin. Uporabljajo se lahko tudi ostanki jesenskega in spomladanskega obrezovanja v sadovnjakih in vinogradih, ki se po kakovosti približujejo gozdni biomasi. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije menijo, da bi uvajanje oljne ogrščice ali sončnice v večjem obsegu omogočilo dodaten vir prihodkov proizvajalcem, boljšo izkoriščenost kmetijske mehanizacije in dodatne pedološke prednosti. „Z uvajanjem oljne ogrščice v pridelavo bi zagotovili dodaten prihodek kmetov, izboljšali izkoriščanje kmetijskih zemljišč, preprečili zaraščanje zemljišč in z boljšim izkoristkom mehanizacije povečali rentabilnost kmetijske proizvodnje,“ pojasnjujejo organizatorji seminarja.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Uporaba biomase v kmetijstvu


Zadnji dan v avgustu je v dvorani Kmetijskega inštituta Slovenije potekal seminar z naslovom Možnosti uporabe kmetijske biomase za energetske namene. Seminar je bil namenjen vsem strokovnjakom s področja kmetijske tehnike in uporabnikom, ki se v praksi srečujejo s problemi s tega področja.

Uporaba biomase za energetske namene se uvršča med najstarejše tehnologije v uporabi človeštva, z uvajanjem proizvodnje energije iz premoga, nafte, zemeljskega plina in podobnih virov pa je zgubila na pomenu. Stranski učinki proizvodnje energije iz fosilnih goriv, kot so pospešeno onesnaževanje okolja in posledične klimatske spremembe, upadanje svetovnih zalog fosilnih goriv in pospešeno naraščanje cen tekočih in drugih goriv na svetovnem trgu so biomaso ponovno postavili med vodilne energente razvitih držav. Tako se obnovljivim virom energije in uporabi biomase v energetske namene zadnja leta vse več pozornosti namenja tudi v Sloveniji in EU. Energetski zakon zagotavlja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, zagotavlja prednost učinkoviti rabi energije in obnovljivim virom energije pred oskrbo iz neobnovljivih virov energije ter omogoča več načinov spodbujanja proizvodnje energije na osnovi obnovljivih virov energije. “Nacionalni strateški načrt razvoja podeželja 2007-2013 temelji na načelih trajnostnega gospodarjenja z obnovljivimi naravnimi viri. V sklopu strateškega cilja Slovenije za povečanje stopnje samooskrbe z energijo, lahko kmetijstvo odigra pomembno vlogo na področju alternativnih virov energije. Alternativni viri energije imajo minimalne vplive na okolje, vplivajo na lokalno izboljšanje kakovosti zraka, vplivajo na upočasnjevanje klimatskih sprememb, povečujejo zanesljivost oskrbe in pospešujejo regionalni razvoj podeželja ter ohranjajo in ustvarjajo nova delovna mesta,” pravijo na oddelku za kmetijsko tehniko Kmetijskega inštituta Slovenije.

V zadnjih nekaj desetletjih je tako kmetijska pridelava v razvitem svetu postala skoraj v celoti odvisna od energije strojev, ugotavljajo na inštitutu in nadaljujejo, da sodobna kmetijska pridelava za pogon strojev ter procesno tehniko v največji meri uporablja energijo tekočih goriv fosilnega porekla. Kmetijska biomasa predstavlja obliko uskladiščene sončne energije s pomočjo naravnih procesov, ki se odvijajo v sami rastlini, zato zaradi nenehnega naraščanja cen fosilnih goriv, povečanja varnosti energetske oskrbe držav, ki ne razpolagajo z lastno nafto in okoljevarstvenih problemov postaja vse bolj zanimiva.
Za proizvodnjo energije se lahko uporabljajo žetveni ostanki žit, koruze, oljne ogrščice, sončnice in drugih tovrstnih rastlin. Uporabljajo se lahko tudi ostanki jesenskega in spomladanskega obrezovanja v sadovnjakih in vinogradih, ki se po kakovosti približujejo gozdni biomasi. Na Kmetijskem inštitutu Slovenije menijo, da bi uvajanje oljne ogrščice ali sončnice v večjem obsegu omogočilo dodaten vir prihodkov proizvajalcem, boljšo izkoriščenost kmetijske mehanizacije in dodatne pedološke prednosti. „Z uvajanjem oljne ogrščice v pridelavo bi zagotovili dodaten prihodek kmetov, izboljšali izkoriščanje kmetijskih zemljišč, preprečili zaraščanje zemljišč in z boljšim izkoristkom mehanizacije povečali rentabilnost kmetijske proizvodnje,“ pojasnjujejo organizatorji seminarja.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice