Odpadke ločujemo glede na njihovo sestavo, in sicer papir in karton v en zabojnik, steklo v drugega in odpadno embalažo v tretjega. Biološke odpadke odlagamo v posebni zabojnik ali pa jih kompostiramo.

"/>

Odpadki

Kako vem, kaj gre v posamezen zabojnik?


Odpadke ločujemo glede na njihovo sestavo, in sicer papir in karton v en zabojnik, steklo v drugega in odpadno embalažo v tretjega. Biološke odpadke odlagamo v posebni zabojnik ali pa jih kompostiramo.

Papir in karton

V zabojnik, namenjen papirju in kartonu, lahko odlagamo časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo in lepenko. Nasvet: kartonske škatle in drugo embalažo z veliko prostornino zložimo ali raztrgamo, revijam in prospektom pa vedno odstranimo zaščitno folijo.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje papirja in kartona?
Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa.

Steklo

V zabojnik za steklo lahko odlagamo steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil in drugo stekleno embalažo. Nasvet: stekleno embalažo vedno izpraznimo in izplaknimo z vodo ter ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov,

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje stekla?
Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati in ga zato lahko uporabljamo vedno znova, kakovost pa ostaja enaka. Ena tona odpadnega stekla nadomesti približno 1,2 tone surovin, ne smemo pa pozabiti niti na privarčevano energijo.

Embalaža

V zabojnik za embalažo pa lahko odlagamo plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, votlo embalažo od mleka, sokov in podobno ter plastične lončke in vrečke. Nasvet: embalažo vedno izpraznimo, ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino, na embalaži ne prezrite odtisnjenih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje embalaže?
Letna potrošnja plastike na svetovni ravni se je z okoli petih milijonov ton v petdesetih letih povzpela na skoraj 100 milijonov ton. Tako danes plastika v povprečnem gospodinjstvu predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov. Ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava občutno pripomoreta k varovanju naravnih virov (za proizvodnjo plastike namreč letno porabimo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte) in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in žveplovega dioksida.

Osem odstotkov vseh odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo pločevinke in druga kovinska embalaža. Tudi kovine je moč vedno znova predelovati in če upoštevamo, da je proizvodnja aluminija za okolje zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov, je ločevanje tovrstne embalaže izjemno pomembno. Predelava enega kilograma aluminija prihrani šest kilogramov boksita, štiri kilograme kemičnih produktov inštirinajst kilovatnih ur električne energije.

Biološki odpadki

V zabojnike za biološke odpadke lahko odlagamo kuhinjske odpadke, kamor spadajo zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki ter papirnate vrečke in robčki. V ta zabojnik pa spadajo tudi vrtni odpadki, kot so rože, plevel, pokošena trava in stara zemlja lončnic. Nasvet: bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastičnih vrečkah, v bolje založenih trgovinah so na voljo posebne vrečke, v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije, tako da lahko biološke odpadke odvržemo skupaj z vrečko, odpadno jedilno olje ne sodi med biološke odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbiramo v posebni posodi in ga oddamo v zbirni center. Z ustrezno predelavo lahko iz njega pridobijo gorivo za avtomobile - biodiesel in energent, uporaben za ogrevanje prostorov, kot sestavina se lahko dodaja v procesu kompostiranja, moč pa ga je tudi rafinirati v različne druge proizvode.

Druga možnost za ločeno odlaganje bioloških odpadkov pa je kompostiranje. Na kompostni kup lahko odlagamo enake odpadke, kot bi jih sicer odvrgli v zabojnik, izogibajmo pa se kompostiranja kosti, mesa in maščob, izločkov domačih živali in plevela, ki semeni.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje bioloških odpadkov?
Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Kako vem, kaj gre v posamezen zabojnik?


Odpadke ločujemo glede na njihovo sestavo, in sicer papir in karton v en zabojnik, steklo v drugega in odpadno embalažo v tretjega. Biološke odpadke odlagamo v posebni zabojnik ali pa jih kompostiramo.

Papir in karton

V zabojnik, namenjen papirju in kartonu, lahko odlagamo časopise, revije, zvezke, knjige, prospekte, kataloge, pisemske ovojnice, pisarniški papir, ovojni papir, papirnate nakupovalne vrečke, kartonsko embalažo in lepenko. Nasvet: kartonske škatle in drugo embalažo z veliko prostornino zložimo ali raztrgamo, revijam in prospektom pa vedno odstranimo zaščitno folijo.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje papirja in kartona?
Ena tona recikliranega papirja porabi 64 odstotkov manj energije, 50 odstotkov manj vode in za 74 odstotkov zniža emisije nevarnih snovi v zrak v primerjavi s tono papirja, narejenega iz lesa.

Steklo

V zabojnik za steklo lahko odlagamo steklenice živil in pijač, stekleno embalažo zdravil in kozmetike, kozarce vloženih živil in drugo stekleno embalažo. Nasvet: stekleno embalažo vedno izpraznimo in izplaknimo z vodo ter ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov,

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje stekla?
Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče stoodstotno reciklirati in ga zato lahko uporabljamo vedno znova, kakovost pa ostaja enaka. Ena tona odpadnega stekla nadomesti približno 1,2 tone surovin, ne smemo pa pozabiti niti na privarčevano energijo.

Embalaža

V zabojnik za embalažo pa lahko odlagamo plastenke pijač in živil, plastenke čistil in pralnih sredstev, pločevinke živil in pijač, votlo embalažo od mleka, sokov in podobno ter plastične lončke in vrečke. Nasvet: embalažo vedno izpraznimo, ne pozabimo odstraniti zamaškov ali pokrovčkov, večje plastenke in pločevinke stisnemo in tako zmanjšamo njihovo prostornino, na embalaži ne prezrite odtisnjenih ekoloških oznak s področja ravnanja z odpadno embalažo.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje embalaže?
Letna potrošnja plastike na svetovni ravni se je z okoli petih milijonov ton v petdesetih letih povzpela na skoraj 100 milijonov ton. Tako danes plastika v povprečnem gospodinjstvu predstavlja približno sedem odstotkov odpadkov. Ločevanje plastičnih izdelkov in njihova predelava občutno pripomoreta k varovanju naravnih virov (za proizvodnjo plastike namreč letno porabimo kar osem odstotkov letne proizvodnje nafte) in zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, dušikovega oksida in žveplovega dioksida.

Osem odstotkov vseh odpadkov iz gospodinjstev predstavljajo pločevinke in druga kovinska embalaža. Tudi kovine je moč vedno znova predelovati in če upoštevamo, da je proizvodnja aluminija za okolje zelo obremenjujoča zaradi velikih količin potrebne energije in strupenih ostankov, je ločevanje tovrstne embalaže izjemno pomembno. Predelava enega kilograma aluminija prihrani šest kilogramov boksita, štiri kilograme kemičnih produktov inštirinajst kilovatnih ur električne energije.

Biološki odpadki

V zabojnike za biološke odpadke lahko odlagamo kuhinjske odpadke, kamor spadajo zelenjavni odpadki, olupki in ostanki sadja, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki ter papirnate vrečke in robčki. V ta zabojnik pa spadajo tudi vrtni odpadki, kot so rože, plevel, pokošena trava in stara zemlja lončnic. Nasvet: bioloških odpadkov nikoli ne odlagamo v plastičnih vrečkah, v bolje založenih trgovinah so na voljo posebne vrečke, v celoti izdelane iz biološko razgradljive folije, tako da lahko biološke odpadke odvržemo skupaj z vrečko, odpadno jedilno olje ne sodi med biološke odpadke. Olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbiramo v posebni posodi in ga oddamo v zbirni center. Z ustrezno predelavo lahko iz njega pridobijo gorivo za avtomobile - biodiesel in energent, uporaben za ogrevanje prostorov, kot sestavina se lahko dodaja v procesu kompostiranja, moč pa ga je tudi rafinirati v različne druge proizvode.

Druga možnost za ločeno odlaganje bioloških odpadkov pa je kompostiranje. Na kompostni kup lahko odlagamo enake odpadke, kot bi jih sicer odvrgli v zabojnik, izogibajmo pa se kompostiranja kosti, mesa in maščob, izločkov domačih živali in plevela, ki semeni.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje bioloških odpadkov?
Biološki odpadki zavzemajo več kot trideset odstotkov gospodinjskih odpadkov. Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj bioloških odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane biološke odpadke bomo predelali v kompost in ga vrnili v naravni snovni krog; tako bomo preprečili onesnaževanje narave.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice