Aktualno

50 let Nacionalnega inštituta za biologijo


Nacionalni inštitut za biologijo je javni raziskovalni zavod, ki ga je vlada RS ustanovila z namenom ustvarjanja novega temeljnega znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih in okoljskih ved ter prenašanja znanja v uporabo za izboljšanje kakovosti življenja, za podporo okoljskim politikam in za razvoj biotehnologije. Ob jubileju, letos praznujejo 50 let delovanja, so vodje oddelkov inštituta odgovorili na nekaj vprašanj, na katera odgovore iščejo raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.

Morska biološka postaja Piran (MBP) se ukvarja z morjem in poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se je biodiverziteta v Tržaškem zalivu v poslednjih nekaj desetletjih spremenila. Vodja MBP prof. dr. Vlado Malačič odgovarja, da se kakor druga območja v Sredozemlju, s spremembami, ki so posledica klimatskih sprememb in antropogenih dejavnikov sooča tudi Severni Jadran in z njim slovensko morje. „V tem oziru sta še posebej pomembna procesa bioinvazije in tropikalizacije. Spričo prvega prihajajo v naše morje tujerodne vrste, pri drugem procesu pa gre za širjenje areala južnih vrst proti severu. Tropikalizacija je v celoti povezana s porastom temperature morja, pri bioinvaziji pa je dejavnikov več. Ti so lahko balastne vode in balastni sedimenti, obrast na plovilih, marikultura, namerni vnosi (biokontrola), »pobegi« z akvarijev in drugi,“ pojasnjuje dr. Malačič in dodaja, da v slovenskem delu Jadrana do zdaj niso zabeležili primerov, ko bi tujerodni organizmi znatno ogrozili »domačo« biodiverziteto.

Na oddelku za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov si zastavljajo vprašanja o čistosti voda, od morja in visokogorskih jezer do čistega kozarca vode. Vodja oddelka prof. dr. Anton Brancelj opozarja, da povečevanje rabe vode ob hkratnem zmanjševanju njene dostopnosti zaradi sprememb v okolju in onesnaževanju predstavlja resne izzive za prihodnost. Poznavanje zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov je zato po njegovem ključnega pomena za njihovo ohranjanje in trajnostno rabo. „Pri kvaliteti vode igrajo pomembno vlogo organizmi. Ti v veliki meri določajo njene lastnosti tako v površinskih vodah kot tudi v podtalnici, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Znanje lahko ne le rešuje posledice ekoloških katastrof, ampak jih lahko tudi preprečuje,“ pravi dr. Brancelj.

Na oddelku za etnomologijo se med drugim sprašujejo, ali obstajajo alternative za okolju prijaznejše oblike zatiranja škodljivcev. Vodja oddelka prof. dr. Andrej Čokl njihovo delo povzema z ugotovitvami, da globalni trend kontrole škodljivcev sloni na zmanjševanju uporabe insekticidov, ki prizadenejo tudi ne-ciljne vrste, na primer čebele. Integrirano varstvo pred škodljivci (Integrated Pest Management, IPM) ter okolju prijazne metode za nadzor žuželčjih škodljivcev, ki so v skladu s trajnostnim razvojem in kmetijstvom, naj bi tako temeljile na metodah, ki so usmerjene na preprečevanje parjenja, pojasnjuje dr. Čokl in dodaja, da v sodelovanju s partnerji iz tujine iščejo alternativne metode za okoljsko sprejemljivejši način obvladovanja rastlinskih škodljivcev.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se raziskovalci ukvarjajo tudi z sodobno boleznijo, rakom. To počnejo na oddelku za gensko toksikologijo in biologijo raka, kjer med drugim skušajo odgovoriti na vprašanje, kje na nas prežijo genotoksične kemikalije in kako se ubraniti njihovim vplivom. Vodja oddelka prof. dr. Metka Filipič v zvezi s tem pojasnjuje, da nas genotoksične kemikalije spremljajo vsepovsod, ne le kot industrijska onesnažila, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Nastajajo namreč v živilih pri pečenju in kuhanju, pri dezinfekciji pitne vode, genotoksične pa so tudi mnoge naravne snovi, na primer toksini, ki nastanejo pri cvetenju jezer. Genotoksična so lahko tudi tako imenovana »nova« onesnažila, kot so nanodelci ali pa ostanki zdravi, pojasnjuje Filipičeva in hkrati opozarja, da je izpostavljenost genotoksičnim kemikalijam nevarna za zdravje ljudi, ker poveča tveganje za nastanek dednih, rakavih in degenerativnih obolenj, v okolju pa vpliva na biotsko raznolikost. „Da bi lahko ocenili tveganja zaradi izpostavljenosti in uspešno ukrepali preden pride do nepopravljivih zdravstvenih posledic, je nujno, da genotoksične snovi v našem okolju pravočasno zaznamo, ter da razumemo na kakšne načine delujejo,“ še pravi Filipičeva.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

50 let Nacionalnega inštituta za biologijo


Nacionalni inštitut za biologijo je javni raziskovalni zavod, ki ga je vlada RS ustanovila z namenom ustvarjanja novega temeljnega znanja na področju biologije in sorodnih naravoslovnih in okoljskih ved ter prenašanja znanja v uporabo za izboljšanje kakovosti življenja, za podporo okoljskim politikam in za razvoj biotehnologije. Ob jubileju, letos praznujejo 50 let delovanja, so vodje oddelkov inštituta odgovorili na nekaj vprašanj, na katera odgovore iščejo raziskovalci Nacionalnega inštituta za biologijo.

Morska biološka postaja Piran (MBP) se ukvarja z morjem in poskuša odgovoriti na vprašanje, ali se je biodiverziteta v Tržaškem zalivu v poslednjih nekaj desetletjih spremenila. Vodja MBP prof. dr. Vlado Malačič odgovarja, da se kakor druga območja v Sredozemlju, s spremembami, ki so posledica klimatskih sprememb in antropogenih dejavnikov sooča tudi Severni Jadran in z njim slovensko morje. „V tem oziru sta še posebej pomembna procesa bioinvazije in tropikalizacije. Spričo prvega prihajajo v naše morje tujerodne vrste, pri drugem procesu pa gre za širjenje areala južnih vrst proti severu. Tropikalizacija je v celoti povezana s porastom temperature morja, pri bioinvaziji pa je dejavnikov več. Ti so lahko balastne vode in balastni sedimenti, obrast na plovilih, marikultura, namerni vnosi (biokontrola), »pobegi« z akvarijev in drugi,“ pojasnjuje dr. Malačič in dodaja, da v slovenskem delu Jadrana do zdaj niso zabeležili primerov, ko bi tujerodni organizmi znatno ogrozili »domačo« biodiverziteto.

Na oddelku za ekologijo sladkovodnih in kopenskih ekosistemov si zastavljajo vprašanja o čistosti voda, od morja in visokogorskih jezer do čistega kozarca vode. Vodja oddelka prof. dr. Anton Brancelj opozarja, da povečevanje rabe vode ob hkratnem zmanjševanju njene dostopnosti zaradi sprememb v okolju in onesnaževanju predstavlja resne izzive za prihodnost. Poznavanje zgradbe in delovanja vodnih ekosistemov je zato po njegovem ključnega pomena za njihovo ohranjanje in trajnostno rabo. „Pri kvaliteti vode igrajo pomembno vlogo organizmi. Ti v veliki meri določajo njene lastnosti tako v površinskih vodah kot tudi v podtalnici, ki je v Sloveniji glavni vir pitne vode. Znanje lahko ne le rešuje posledice ekoloških katastrof, ampak jih lahko tudi preprečuje,“ pravi dr. Brancelj.

Na oddelku za etnomologijo se med drugim sprašujejo, ali obstajajo alternative za okolju prijaznejše oblike zatiranja škodljivcev. Vodja oddelka prof. dr. Andrej Čokl njihovo delo povzema z ugotovitvami, da globalni trend kontrole škodljivcev sloni na zmanjševanju uporabe insekticidov, ki prizadenejo tudi ne-ciljne vrste, na primer čebele. Integrirano varstvo pred škodljivci (Integrated Pest Management, IPM) ter okolju prijazne metode za nadzor žuželčjih škodljivcev, ki so v skladu s trajnostnim razvojem in kmetijstvom, naj bi tako temeljile na metodah, ki so usmerjene na preprečevanje parjenja, pojasnjuje dr. Čokl in dodaja, da v sodelovanju s partnerji iz tujine iščejo alternativne metode za okoljsko sprejemljivejši način obvladovanja rastlinskih škodljivcev.

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se raziskovalci ukvarjajo tudi z sodobno boleznijo, rakom. To počnejo na oddelku za gensko toksikologijo in biologijo raka, kjer med drugim skušajo odgovoriti na vprašanje, kje na nas prežijo genotoksične kemikalije in kako se ubraniti njihovim vplivom. Vodja oddelka prof. dr. Metka Filipič v zvezi s tem pojasnjuje, da nas genotoksične kemikalije spremljajo vsepovsod, ne le kot industrijska onesnažila, temveč tudi v vsakdanjem življenju. Nastajajo namreč v živilih pri pečenju in kuhanju, pri dezinfekciji pitne vode, genotoksične pa so tudi mnoge naravne snovi, na primer toksini, ki nastanejo pri cvetenju jezer. Genotoksična so lahko tudi tako imenovana »nova« onesnažila, kot so nanodelci ali pa ostanki zdravi, pojasnjuje Filipičeva in hkrati opozarja, da je izpostavljenost genotoksičnim kemikalijam nevarna za zdravje ljudi, ker poveča tveganje za nastanek dednih, rakavih in degenerativnih obolenj, v okolju pa vpliva na biotsko raznolikost. „Da bi lahko ocenili tveganja zaradi izpostavljenosti in uspešno ukrepali preden pride do nepopravljivih zdravstvenih posledic, je nujno, da genotoksične snovi v našem okolju pravočasno zaznamo, ter da razumemo na kakšne načine delujejo,“ še pravi Filipičeva.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice