Vem, kaj jem

noimage

Previdno: Visoko fruktozni koruzni sladkor sedaj koruzni sladkor


Če se potrošniku zdi izraz visoko fruktozni koruzni sirup (VFKS) tuj, ga je seveda najbolj enostavno spremeniti v koruzni sladkor, ki se sliši bolj »naravno«.
Že mnogo let velja, da je visoko fruktozni koruzni sirup eden najbolj škodljivih sladkorjev. Posledično so se ga številni potrošniki izogibali in živilska industrija se je trudila omenjeni sladkor v proizvodih zmanjšati oziroma ga nadomestiti s čim drugim.

Z namenom rešitve problema, je industrija zaprosila USDA (United States Drug Administration) za spremembo imena iz visoko fruktoznega koruznega sladkorja v koruzni sladkor. USDA spremembo imena še ni odobrila, a se na spletnih straneh že oglašujejo koristi koruznega sladkorja v primerjavi z drugimi sladili.
Rezultati študije o 100 % fruktozi (v živilskih izdelkih se včasih uporablja kot sladilo) in VFKS, ki so bili leta 2008 objavljeni v American Journal of Clinical Nutrition pa so za 100 % fruktozo zelo dosledni, medtem ko so za VFKS manj jasni.
V prvi in edini študiji o primerjavi različnih dodanih sladkorjev na raven trigliceridov v krvi, so ugotovili, da ima VFKS po zaužitju enak vpliv na raven trigliceridov kot namizni sladkor. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da imata obe vrsti sladkorja enak negativni učinek na naš organizem in posledično na naše srce. Poleg tega je poraba sladkorja vedno bolj povezana s povečanjem telesne mase in tveganji za bolezni srca in ožilja, kot tudi z odpornostjo na inzulin in sladkorno boleznijo tipa 2. Torej en del krivde lahko pripišemo VFKS dodanem v izdelkih, katere konzumiramo.
Iz tega sledi, da se ni pametno odločati samo na podlagi trditev, ki jih ponujajo oglaševalci in obljubljajo, da je določena zadeva dobra za nas, če prihaja iz »narave«; v tem primeru to velja tudi za koruzni sladkor.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

noimage

Previdno: Visoko fruktozni koruzni sladkor sedaj koruzni sladkor


Če se potrošniku zdi izraz visoko fruktozni koruzni sirup (VFKS) tuj, ga je seveda najbolj enostavno spremeniti v koruzni sladkor, ki se sliši bolj »naravno«.
Že mnogo let velja, da je visoko fruktozni koruzni sirup eden najbolj škodljivih sladkorjev. Posledično so se ga številni potrošniki izogibali in živilska industrija se je trudila omenjeni sladkor v proizvodih zmanjšati oziroma ga nadomestiti s čim drugim.

Z namenom rešitve problema, je industrija zaprosila USDA (United States Drug Administration) za spremembo imena iz visoko fruktoznega koruznega sladkorja v koruzni sladkor. USDA spremembo imena še ni odobrila, a se na spletnih straneh že oglašujejo koristi koruznega sladkorja v primerjavi z drugimi sladili.
Rezultati študije o 100 % fruktozi (v živilskih izdelkih se včasih uporablja kot sladilo) in VFKS, ki so bili leta 2008 objavljeni v American Journal of Clinical Nutrition pa so za 100 % fruktozo zelo dosledni, medtem ko so za VFKS manj jasni.
V prvi in edini študiji o primerjavi različnih dodanih sladkorjev na raven trigliceridov v krvi, so ugotovili, da ima VFKS po zaužitju enak vpliv na raven trigliceridov kot namizni sladkor. Z drugimi besedami povedano to pomeni, da imata obe vrsti sladkorja enak negativni učinek na naš organizem in posledično na naše srce. Poleg tega je poraba sladkorja vedno bolj povezana s povečanjem telesne mase in tveganji za bolezni srca in ožilja, kot tudi z odpornostjo na inzulin in sladkorno boleznijo tipa 2. Torej en del krivde lahko pripišemo VFKS dodanem v izdelkih, katere konzumiramo.
Iz tega sledi, da se ni pametno odločati samo na podlagi trditev, ki jih ponujajo oglaševalci in obljubljajo, da je določena zadeva dobra za nas, če prihaja iz »narave«; v tem primeru to velja tudi za koruzni sladkor.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice