Živali

Orka v oceanu živi 80 let in več, v ujetništvu le 20 let. Bomo še vedno hodili gledat trpljenje v zabaviščne parke?


Jean-Michel Cousteau iz društva OFC (Ocean Future Society), ki je sodeloval tudi pri izpustitvi orke Keiko, ki je igral v filmu Free Willy, je mnenja, da lahko življenje orke v ujetništvu primerjamo z zaprtjem človeka v jetniško celico.

Iz vodnega parka SeaWorld San Diego nas je ponovno dosegla žalostna novica. Nedavno je 12 letna orka po imenu Sumar, v njihovem zabaviščnem parku zbolela – delovala je apatično, skorajda letargično, zato je dobila antibiotike, a se njeno stanje kljub temu ni izboljšalo in naslednjega dne je Sumar žal umrla.
V resnici pa ni prav nič čudnega, nenavadnega ali celo nepričakovanega v nenadni smrti 12 letne Sumar. Vse od leta 1961 se namreč orke lovi in odvzema iz njihovega naravnega okolja, z namenom izkoriščanja teh živali v zabavni industriji. Veliko ork umre že med samim lovom nadnje, tiste, ki preživijo, pa nato svoje življenje prehitro zaključijo v zabaviščnih vodnih parkih, kjer njihovo smrt označijo za nepričakovano in nepojasnjeno. Morski parki svoj dobiček ustvarjajo s tem, da divje živali silijo v izvajanje trikov, kar je povsem nenaravno obnašanje teh živali in vse to le zato, da zadovoljijo zabave željno občinstvo, ki je plačalo drago vstopnico. Obenem pa ti isti parki nenehno prikrivajo probleme in težave, s katerimi se soočajo ta čudovita in veličastna bitja, medtem ko seznam »nesreč« in »nepričakovanih smrti« med orkami v ujetništvu konstanto raste.
Orke, ki živijo v oceanih, lahko dosežejo starost tudi do 80 let ali več, med tem, ko orke v ujetništvu redkoma dosežejo starost 20 let. Verjetno pa ne preseneča podatek, da »izobraževalni materiali« morskih zabaviščnih parkov kot je SeaWorld učijo, da je povprečna pričakovana življenjska doba ork le 25-35 let. Zakaj orke v ujetništvu tako hitro umrejo? Zakaj umrejo nenadoma? Zato, ker v ujetništvo ne sodijo, se v njem ne počutijo dobro in zato, ker jim v ujetništvu ne moremo nuditi vsega, kar za življenje potrebujejo.
Orke v naravi živijo skupaj z ostalimi orkami v jati in veljajo za izredno socialne živali, ki se skupaj s svojo jato potapljajo, lovijo, vzgajajo svoje mladiče in skupaj celo dihajo. Za mnoge je zanimiv podatek, da orke v jati ostanejo skupaj celo življenje, svoj posebni klicni znak, ki je edinstven za vsako jato posebej, pa prenašajo naprej v generacije. Kar smo se naučili o njihovem naravnem življenju v divjini, močno nasprotuje njihovemu življenju v ujetništvu, ko so te živali ločene od svojih družin in živijo v majhnih bazenih, ter izvajajo dolgočasne rutinske trike med glasno glasbo in pred glasno množico gledalcev. Vse to predstavlja izreden stres za orke, saj imajo te živali zelo občutljivi slušni sistem in ob takem bučanju množice in glasbe zelo trpijo.
Jean-Michel Cousteau iz društva OFC (Ocean Future Society), ki je sodeloval tudi pri izpustitvi orke Keiko, ki je igral v filmu Free Willy, je mnenja, da lahko življenje orke v ujetništvu primerjamo z zaprtjem človeka v jetniško celico. Ker imajo orke, tako kot ostali delfini, izredno razvit sistem za pridobivanje informacij iz okolja s pomočjo sluha (eholokacija), je življenje teh živali v majhnem, z betonom obdanem bazenu, grozljivo, saj se počutijo podobno, kot če bi človek pristal v zaporniški celici, kjer bi mu za vedno onemogočili možnost videnja. Orkin akustični sistem postane v betonskih bazenih povsem zmešan, saj njihov sonar odbija masiven zvok ob beton (v oceanu nimajo prepreke v obliki betona in lahko njihov sonar nemoteno deluje), zato živali postanejo vedno bolj tihe, dokler se dokončno ne prenehajo oglašati.
Leta 2001 je organizacija WDSC (Whale and Dolphin Conservation Society) izdala poročilo »Dying to Entertain You« (dobesedni prevod bi se glasil: Umiram za tvojo zabavo). V njem so razkrili zelo žalostno statistiko o izkoriščanju ork v ujetništvu za namene zabavanja ljudi. Ugotovitve so v ospredje postavile mnoge težave teh čudovitih živali, ki se kažejo tako v njihovem nenavadnem obnašanju, kot tudi v katastrofalnih neuspelih poskusih parjenja ork v ujetništvu, depresiji, za katero mnoge trpijo, agresiji kot posledici ujetništva, efektih stresa in tudi smrti zaradi bolezni, za katerimi sicer nikoli ne bi zbolele v svojem naravnem okolju. Vse to so neizpodbitni dokazi, da te živali nikakor in nikoli ne sodijo v ujetništvo.
Med svojimi priporočili WDSC navajajo tudi, da bi se moralo ujetništvo ork in njihovo odvzemanje iz oceanov nemudoma prenehati. Obenem so mnenja, da se orke ne bi več smelo transportirati iz enega morskega/vodnega parka v drugega in iz ene države v drugo, razen, če gre za transport, ki je v korist te živali. Takšni transporti namreč pomenijo za orke ogromen stres. WDSC navaja tudi, da bi morale biti orke v ujetništvu rehabilitirane in vrnjene na kraj, ker so bile ujete, razen, če ne bi izpustitev ogrožala njihovega življenja. Prav tako navajajo, da ker so se poskusi razmnoževanje ork v ujetništvu izjalovili in se je genetski pol zmanjšal, bi morali s temi dejanji vendarle že prenehati. Najpomembneje od vsega pa je gotovo neizpodbitno dejstvo, da bi se moralo izobraževanje o orkah spremeniti in čas je, da se končno izpostavi prava narava teh živali, ki se ne kaže v izvajanju trikov v utesnjenih bazenih, temveč v čudovitem ravnovesju, ki ga te živali prinesejo v oceane.
Louie Psihoyos, izvršni direktor združenja OPS (Oceanic Preservation Society) in direktor z oskarjem nagrajenega dokumentarnega filma The Cove (Skriti Zaliv) je povedal: »Izredno neodgovorno je, da industrija, ki ima orke in ostale delfine v ujetništvu, primerja te živali z igrivimi in srečnimi ljubljenčki, ki izvajajo trike za hrano, ko je to zabavno za gledalce, nato pa se jih primerja z divjimi predatorji, ko morajo pojasniti ekstremna in nenormalna obnašanja teh živali. Ne glede na to ali govorimo o napadih delfinov ali napadih ork, ni vprašanje ali se bo naslednja tragedija pri morskih sesalcih v ujetništvu zgodila, temveč kdaj se bo zgodila. »
Nekateri so prepričani, da so različni vodni morski parki, kot je npr. SeaWorld, odlična mesta, kjer lahko ljudi vključimo v življenja teh živali in tako vzbudimo zanimanje za njih in njihovo ohranitev v naravi. Pa vendar - ali ti parki v resnici res storijo karkoli drugega kot le to, da učijo široke množice ljudi, da so živali tu za nas za karkoli jih želimo uporabiti, ne glede na posledice, ki jih lahko utrpijo? Ali niso ti parki pravzaprav le dokaz, da je dobiček pomembnejši od življenja teh živali?

S tem, ko so orke prikrajšane možnosti življenja v sijajnem svetu njihove glasbe, lova, socializacije in svobode, smo tudi mi prikrajšani učenja ravnovesja, ki ga te živali prinesejo v oceane.

Glasuj:

4,7

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Orka v oceanu živi 80 let in več, v ujetništvu le 20 let. Bomo še vedno hodili gledat trpljenje v zabaviščne parke?


Jean-Michel Cousteau iz društva OFC (Ocean Future Society), ki je sodeloval tudi pri izpustitvi orke Keiko, ki je igral v filmu Free Willy, je mnenja, da lahko življenje orke v ujetništvu primerjamo z zaprtjem človeka v jetniško celico.

Iz vodnega parka SeaWorld San Diego nas je ponovno dosegla žalostna novica. Nedavno je 12 letna orka po imenu Sumar, v njihovem zabaviščnem parku zbolela – delovala je apatično, skorajda letargično, zato je dobila antibiotike, a se njeno stanje kljub temu ni izboljšalo in naslednjega dne je Sumar žal umrla.
V resnici pa ni prav nič čudnega, nenavadnega ali celo nepričakovanega v nenadni smrti 12 letne Sumar. Vse od leta 1961 se namreč orke lovi in odvzema iz njihovega naravnega okolja, z namenom izkoriščanja teh živali v zabavni industriji. Veliko ork umre že med samim lovom nadnje, tiste, ki preživijo, pa nato svoje življenje prehitro zaključijo v zabaviščnih vodnih parkih, kjer njihovo smrt označijo za nepričakovano in nepojasnjeno. Morski parki svoj dobiček ustvarjajo s tem, da divje živali silijo v izvajanje trikov, kar je povsem nenaravno obnašanje teh živali in vse to le zato, da zadovoljijo zabave željno občinstvo, ki je plačalo drago vstopnico. Obenem pa ti isti parki nenehno prikrivajo probleme in težave, s katerimi se soočajo ta čudovita in veličastna bitja, medtem ko seznam »nesreč« in »nepričakovanih smrti« med orkami v ujetništvu konstanto raste.
Orke, ki živijo v oceanih, lahko dosežejo starost tudi do 80 let ali več, med tem, ko orke v ujetništvu redkoma dosežejo starost 20 let. Verjetno pa ne preseneča podatek, da »izobraževalni materiali« morskih zabaviščnih parkov kot je SeaWorld učijo, da je povprečna pričakovana življenjska doba ork le 25-35 let. Zakaj orke v ujetništvu tako hitro umrejo? Zakaj umrejo nenadoma? Zato, ker v ujetništvo ne sodijo, se v njem ne počutijo dobro in zato, ker jim v ujetništvu ne moremo nuditi vsega, kar za življenje potrebujejo.
Orke v naravi živijo skupaj z ostalimi orkami v jati in veljajo za izredno socialne živali, ki se skupaj s svojo jato potapljajo, lovijo, vzgajajo svoje mladiče in skupaj celo dihajo. Za mnoge je zanimiv podatek, da orke v jati ostanejo skupaj celo življenje, svoj posebni klicni znak, ki je edinstven za vsako jato posebej, pa prenašajo naprej v generacije. Kar smo se naučili o njihovem naravnem življenju v divjini, močno nasprotuje njihovemu življenju v ujetništvu, ko so te živali ločene od svojih družin in živijo v majhnih bazenih, ter izvajajo dolgočasne rutinske trike med glasno glasbo in pred glasno množico gledalcev. Vse to predstavlja izreden stres za orke, saj imajo te živali zelo občutljivi slušni sistem in ob takem bučanju množice in glasbe zelo trpijo.
Jean-Michel Cousteau iz društva OFC (Ocean Future Society), ki je sodeloval tudi pri izpustitvi orke Keiko, ki je igral v filmu Free Willy, je mnenja, da lahko življenje orke v ujetništvu primerjamo z zaprtjem človeka v jetniško celico. Ker imajo orke, tako kot ostali delfini, izredno razvit sistem za pridobivanje informacij iz okolja s pomočjo sluha (eholokacija), je življenje teh živali v majhnem, z betonom obdanem bazenu, grozljivo, saj se počutijo podobno, kot če bi človek pristal v zaporniški celici, kjer bi mu za vedno onemogočili možnost videnja. Orkin akustični sistem postane v betonskih bazenih povsem zmešan, saj njihov sonar odbija masiven zvok ob beton (v oceanu nimajo prepreke v obliki betona in lahko njihov sonar nemoteno deluje), zato živali postanejo vedno bolj tihe, dokler se dokončno ne prenehajo oglašati.
Leta 2001 je organizacija WDSC (Whale and Dolphin Conservation Society) izdala poročilo »Dying to Entertain You« (dobesedni prevod bi se glasil: Umiram za tvojo zabavo). V njem so razkrili zelo žalostno statistiko o izkoriščanju ork v ujetništvu za namene zabavanja ljudi. Ugotovitve so v ospredje postavile mnoge težave teh čudovitih živali, ki se kažejo tako v njihovem nenavadnem obnašanju, kot tudi v katastrofalnih neuspelih poskusih parjenja ork v ujetništvu, depresiji, za katero mnoge trpijo, agresiji kot posledici ujetništva, efektih stresa in tudi smrti zaradi bolezni, za katerimi sicer nikoli ne bi zbolele v svojem naravnem okolju. Vse to so neizpodbitni dokazi, da te živali nikakor in nikoli ne sodijo v ujetništvo.
Med svojimi priporočili WDSC navajajo tudi, da bi se moralo ujetništvo ork in njihovo odvzemanje iz oceanov nemudoma prenehati. Obenem so mnenja, da se orke ne bi več smelo transportirati iz enega morskega/vodnega parka v drugega in iz ene države v drugo, razen, če gre za transport, ki je v korist te živali. Takšni transporti namreč pomenijo za orke ogromen stres. WDSC navaja tudi, da bi morale biti orke v ujetništvu rehabilitirane in vrnjene na kraj, ker so bile ujete, razen, če ne bi izpustitev ogrožala njihovega življenja. Prav tako navajajo, da ker so se poskusi razmnoževanje ork v ujetništvu izjalovili in se je genetski pol zmanjšal, bi morali s temi dejanji vendarle že prenehati. Najpomembneje od vsega pa je gotovo neizpodbitno dejstvo, da bi se moralo izobraževanje o orkah spremeniti in čas je, da se končno izpostavi prava narava teh živali, ki se ne kaže v izvajanju trikov v utesnjenih bazenih, temveč v čudovitem ravnovesju, ki ga te živali prinesejo v oceane.
Louie Psihoyos, izvršni direktor združenja OPS (Oceanic Preservation Society) in direktor z oskarjem nagrajenega dokumentarnega filma The Cove (Skriti Zaliv) je povedal: »Izredno neodgovorno je, da industrija, ki ima orke in ostale delfine v ujetništvu, primerja te živali z igrivimi in srečnimi ljubljenčki, ki izvajajo trike za hrano, ko je to zabavno za gledalce, nato pa se jih primerja z divjimi predatorji, ko morajo pojasniti ekstremna in nenormalna obnašanja teh živali. Ne glede na to ali govorimo o napadih delfinov ali napadih ork, ni vprašanje ali se bo naslednja tragedija pri morskih sesalcih v ujetništvu zgodila, temveč kdaj se bo zgodila. »
Nekateri so prepričani, da so različni vodni morski parki, kot je npr. SeaWorld, odlična mesta, kjer lahko ljudi vključimo v življenja teh živali in tako vzbudimo zanimanje za njih in njihovo ohranitev v naravi. Pa vendar - ali ti parki v resnici res storijo karkoli drugega kot le to, da učijo široke množice ljudi, da so živali tu za nas za karkoli jih želimo uporabiti, ne glede na posledice, ki jih lahko utrpijo? Ali niso ti parki pravzaprav le dokaz, da je dobiček pomembnejši od življenja teh živali?

S tem, ko so orke prikrajšane možnosti življenja v sijajnem svetu njihove glasbe, lova, socializacije in svobode, smo tudi mi prikrajšani učenja ravnovesja, ki ga te živali prinesejo v oceane.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice