Odpadki

Se bomo zadušili v plastičnih vrečkah?


V Sloveniji količina odpadkov vsako leto narašča, velik problem pri tem pa predstavljajo tudi plastične vrečke. Teh povprečen Slovenec na leto porabi od 150 do 300, največkrat le za čas od trgovine do doma.

Brezplačne vrečke, ki jih trgovci ponujajo na blagajni, namreč največkrat takoj po izpraznitvi nabavljene robe romajo v koš, in to z mešanimi odpadki. To je tudi razlog, da kar 96 odstotkov plastičnih vrečk pristane na odlagališčih in drugje v naravi, namesto da bi jih reciklirali. Pri tem je pomembno poudariti, da se plastične vrečke v naravi razkrajajo tudi do 1000 let. Da je problem plastičnih vrečk resnično velik, kaže tudi podatek, da proizvajalci letno naredijo od 4000 do 5000 milijard novih vrečk iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin, največ pa jih proizvedejo na Kitajskem, kjer so okoljske zahteve zelo ohlapne.
Razgradnja vrečk v naravi povzroča tudi nevarnost za živali, ki se prehranjujejo s hrano iz oceanov in prsti, saj kosi plastike nase vlečejo toksične snovi, plastika pa se razgradi na mikro delce, imenovane mikroplastika, ki očem ni vidna, se pa zadržuje na morski gladini v prsti. S tem ko živali jedo hrano iz morja ali prsti, pridejo v stik s temi strupenimi snovmi in se posledično zastrupljajo, opozarja strokovnjakinja za varovanje okolja iz društva Eco Vitae Andreja Palatinus. Da je stanje res skrb zbujajoče, kaže tudi podatek, da so v društvu Eco Vitae na samo enem kilometru slovenske obale zbrali več kot 2000 delov plastičnih vrečk. Več je bilo samo cigaretnih ogorkov, je dejala Palatinusova in dodala, da bi bilo dobro opraviti še raziskavo, kako ta toksična plastika vpliva na človeka.
Ekologi brez meja in društvo Eco Vitae (snovalci projekta Vrečka na vrečko-več http://www.kameleon-revija.si/index.php?Task=article&ArticleID=720) se zavzemajo, da bi porabo plastičnih vrečk zakonsko omejili, kar se je kot učinkovita praksa izkazalo tudi na Irskem. Tam so namreč uvedli davek na vrečke, ki so jih trgovci brezplačno ponujali na blagajnah. Kdor je želel še naprej uporabljati plastične vrečke, je moral za vsako novo doplačati 30 centov. Ukrep se je izkazal za zelo učinkovitega, saj se je poraba plastičnih vrečk na Irskem zmanjšala za 94 odstotkov, je pojasnila vodja projekta Vrečka na vrečko Urška Dolinšek. Namesto uporabe plastičnih vrečk pa je na drugi strani treba spodbujati uporabo platnenih vrečk. Tako bodo tudi oni na stojnicah v zameno za večje količine plastičnih vrečk donatorje nagradili z nakupovalno vrečko iz blaga.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Se bomo zadušili v plastičnih vrečkah?


V Sloveniji količina odpadkov vsako leto narašča, velik problem pri tem pa predstavljajo tudi plastične vrečke. Teh povprečen Slovenec na leto porabi od 150 do 300, največkrat le za čas od trgovine do doma.

Brezplačne vrečke, ki jih trgovci ponujajo na blagajni, namreč največkrat takoj po izpraznitvi nabavljene robe romajo v koš, in to z mešanimi odpadki. To je tudi razlog, da kar 96 odstotkov plastičnih vrečk pristane na odlagališčih in drugje v naravi, namesto da bi jih reciklirali. Pri tem je pomembno poudariti, da se plastične vrečke v naravi razkrajajo tudi do 1000 let. Da je problem plastičnih vrečk resnično velik, kaže tudi podatek, da proizvajalci letno naredijo od 4000 do 5000 milijard novih vrečk iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin, največ pa jih proizvedejo na Kitajskem, kjer so okoljske zahteve zelo ohlapne.
Razgradnja vrečk v naravi povzroča tudi nevarnost za živali, ki se prehranjujejo s hrano iz oceanov in prsti, saj kosi plastike nase vlečejo toksične snovi, plastika pa se razgradi na mikro delce, imenovane mikroplastika, ki očem ni vidna, se pa zadržuje na morski gladini v prsti. S tem ko živali jedo hrano iz morja ali prsti, pridejo v stik s temi strupenimi snovmi in se posledično zastrupljajo, opozarja strokovnjakinja za varovanje okolja iz društva Eco Vitae Andreja Palatinus. Da je stanje res skrb zbujajoče, kaže tudi podatek, da so v društvu Eco Vitae na samo enem kilometru slovenske obale zbrali več kot 2000 delov plastičnih vrečk. Več je bilo samo cigaretnih ogorkov, je dejala Palatinusova in dodala, da bi bilo dobro opraviti še raziskavo, kako ta toksična plastika vpliva na človeka.
Ekologi brez meja in društvo Eco Vitae (snovalci projekta Vrečka na vrečko-več http://www.kameleon-revija.si/index.php?Task=article&ArticleID=720) se zavzemajo, da bi porabo plastičnih vrečk zakonsko omejili, kar se je kot učinkovita praksa izkazalo tudi na Irskem. Tam so namreč uvedli davek na vrečke, ki so jih trgovci brezplačno ponujali na blagajnah. Kdor je želel še naprej uporabljati plastične vrečke, je moral za vsako novo doplačati 30 centov. Ukrep se je izkazal za zelo učinkovitega, saj se je poraba plastičnih vrečk na Irskem zmanjšala za 94 odstotkov, je pojasnila vodja projekta Vrečka na vrečko Urška Dolinšek. Namesto uporabe plastičnih vrečk pa je na drugi strani treba spodbujati uporabo platnenih vrečk. Tako bodo tudi oni na stojnicah v zameno za večje količine plastičnih vrečk donatorje nagradili z nakupovalno vrečko iz blaga.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice