Aktualno

O zakonu, ki bi omejil uporabo plastične vrečke


Ekologi brez meja so se skupaj s poslanci SD in Zares zavzeli za pripravo zakona, ki bi omejil uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk. Kot je pojasnila predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos, je njihovo poslanstvo čiščenje Slovenije, poslanca Tadej Slapnik (Zares) in Luka Juri (SD) pa menita, da mora aprilska akcija Očistimo Slovenijo dobiti odgovor tudi v politiki.

Ekologi brez meja so na pretirano rabo plastičnih vrečk vidno opozorili že z novembrsko akcijo Vrečka na vrečko, v okviru katere so zbirali plastične vrečke in lončke, iz katerih so nato ustvarjali razne „plastične“ umetnine. Matosova ob tem vnovič opozarja na šokantna dejstva o plastičnih vrečkah, med drugim, da vsako leto v Sloveniji na osebo porabimo 250-300 plastičnih vrečk, za kar je potrebnih 8 milijonov litrov fosilnih goriv. „To je velik nesmisel še posebej zato, ker te vrečke v povprečju uporabljamo le 20 minut, potem pa jih zavržemo. Vsako minuto v Sloveniji po izračunih odvržemo okoli 900 vrečk,“ poudarja Matosova.

Ob tem opozarja, da tudi bio razgradljive in papirnate vrečke niso najboljša rešitev, saj tudi te lahko uporabimo le nekajkrat, nato pa tudi te vrečke postanejo odpadki. Družba pa se mora boriti ravno proti odpadkom. Torej tudi tovrstne vrečke, ki so proizvedene iz škroba, niso v redu, saj je za njih treba gojiti krompir ali koruzo, kar je nesmisel, saj strada v svetu okoli milijarda ljudi, opominja Matosova.

In kakšno rešitev predlagajo Ekologi brez meja? Kot primer dobre prakse navajajo Irsko, kjer so že leta 2002 uvedli okoljski davek na plastične vrečke, po katerem so morali kupci v trgovini za vsako prej brezplačno plastično vrečko doplačati okoli 30 centov. In tako bi lahko bilo tudi v Sloveniji, kjer se potrošniki ne zavedamo, da je cena brezplačnih plastičnih vrečk, s katerimi si lahko postrežemo na blagajnah večine trgovin, pravzaprav vključena v ceno drugih izdelkov.

Za uvedbo okoljskega davka so tudi poslanci, pravi Slapnik. „Poslanci smo se že spomladi letos s sklicem nujne seje odbora za okolje lotili problematike odpadne embalaže z željo, da v sklopu te problematike še posebej opozorimo tudi na problematiko uporabe plastičnih vrečk. Po razpravi smo izoblikovali predlog pristojnemu ministru, da bi se spremenila uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže,“ je pojasnil Slapnik in nadaljeval, da so pobudo poslali tudi na ministrstvo za okolje in prostore, od koder pa so prejeli odgovor, ki je nakazoval, da bodo za dejansko ukrepanje morali sprejeti zakon, s katerim bi uporaba plastičnih vrečk postala izjema in ne pravilo.

„Odpadne vrečke smo razdelili na tri različne vrste, nato pa, glede na različno ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk, predlagali tudi različno finančno obremenitev oziroma okoljski prispevek za prodajalca. Prodajalec se lahko kasneje odloči, kaj bo storil. Morda vrečk ne bo več prodajal ali jih dajal brezplačno, ali pa bo morda raje ponujal trajne tekstilne vrečke. Najbolj pa apeliramo na ljudi z željo, da bi vrečke za nakupljeno prinašali s seboj,“ je dejal Juri in dodal, da bo na vrečki tudi označeno, da gre za odpadno embalažo, ki pomeni obremenitev za okolje.

Ob predstavitvi predloga zakona so še pojasnili, da okoljski prispevek, ki bo obračunan, ne bo šel neposredno v proračun, ampak bo namenske narave. Poleg stroškov izvajanja tega zakona, bo okoljski prispevek namenjen ljudem oziroma projektom, ki že potekajo v sklopu Ekosklada, največ polovico sredstev, zbranih v prvih treh letih od uvedbe zakona pa bi namenili za sofinanciranje aplikativnih raziskovalnih projektov v dejavnosti proizvodnje vrečk z namenom zmanjševanja njenega vpliva na okolje. Prehodno obdobje, v katerem naj bi se trgovci in potrošniki privadili na nov zakon pa bi trajal leto dni.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

O zakonu, ki bi omejil uporabo plastične vrečke


Ekologi brez meja so se skupaj s poslanci SD in Zares zavzeli za pripravo zakona, ki bi omejil uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk. Kot je pojasnila predsednica društva Ekologi brez meja Petra Matos, je njihovo poslanstvo čiščenje Slovenije, poslanca Tadej Slapnik (Zares) in Luka Juri (SD) pa menita, da mora aprilska akcija Očistimo Slovenijo dobiti odgovor tudi v politiki.

Ekologi brez meja so na pretirano rabo plastičnih vrečk vidno opozorili že z novembrsko akcijo Vrečka na vrečko, v okviru katere so zbirali plastične vrečke in lončke, iz katerih so nato ustvarjali razne „plastične“ umetnine. Matosova ob tem vnovič opozarja na šokantna dejstva o plastičnih vrečkah, med drugim, da vsako leto v Sloveniji na osebo porabimo 250-300 plastičnih vrečk, za kar je potrebnih 8 milijonov litrov fosilnih goriv. „To je velik nesmisel še posebej zato, ker te vrečke v povprečju uporabljamo le 20 minut, potem pa jih zavržemo. Vsako minuto v Sloveniji po izračunih odvržemo okoli 900 vrečk,“ poudarja Matosova.

Ob tem opozarja, da tudi bio razgradljive in papirnate vrečke niso najboljša rešitev, saj tudi te lahko uporabimo le nekajkrat, nato pa tudi te vrečke postanejo odpadki. Družba pa se mora boriti ravno proti odpadkom. Torej tudi tovrstne vrečke, ki so proizvedene iz škroba, niso v redu, saj je za njih treba gojiti krompir ali koruzo, kar je nesmisel, saj strada v svetu okoli milijarda ljudi, opominja Matosova.

In kakšno rešitev predlagajo Ekologi brez meja? Kot primer dobre prakse navajajo Irsko, kjer so že leta 2002 uvedli okoljski davek na plastične vrečke, po katerem so morali kupci v trgovini za vsako prej brezplačno plastično vrečko doplačati okoli 30 centov. In tako bi lahko bilo tudi v Sloveniji, kjer se potrošniki ne zavedamo, da je cena brezplačnih plastičnih vrečk, s katerimi si lahko postrežemo na blagajnah večine trgovin, pravzaprav vključena v ceno drugih izdelkov.

Za uvedbo okoljskega davka so tudi poslanci, pravi Slapnik. „Poslanci smo se že spomladi letos s sklicem nujne seje odbora za okolje lotili problematike odpadne embalaže z željo, da v sklopu te problematike še posebej opozorimo tudi na problematiko uporabe plastičnih vrečk. Po razpravi smo izoblikovali predlog pristojnemu ministru, da bi se spremenila uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže,“ je pojasnil Slapnik in nadaljeval, da so pobudo poslali tudi na ministrstvo za okolje in prostore, od koder pa so prejeli odgovor, ki je nakazoval, da bodo za dejansko ukrepanje morali sprejeti zakon, s katerim bi uporaba plastičnih vrečk postala izjema in ne pravilo.

„Odpadne vrečke smo razdelili na tri različne vrste, nato pa, glede na različno ceno proizvodnje posameznega tipa vrečk, predlagali tudi različno finančno obremenitev oziroma okoljski prispevek za prodajalca. Prodajalec se lahko kasneje odloči, kaj bo storil. Morda vrečk ne bo več prodajal ali jih dajal brezplačno, ali pa bo morda raje ponujal trajne tekstilne vrečke. Najbolj pa apeliramo na ljudi z željo, da bi vrečke za nakupljeno prinašali s seboj,“ je dejal Juri in dodal, da bo na vrečki tudi označeno, da gre za odpadno embalažo, ki pomeni obremenitev za okolje.

Ob predstavitvi predloga zakona so še pojasnili, da okoljski prispevek, ki bo obračunan, ne bo šel neposredno v proračun, ampak bo namenske narave. Poleg stroškov izvajanja tega zakona, bo okoljski prispevek namenjen ljudem oziroma projektom, ki že potekajo v sklopu Ekosklada, največ polovico sredstev, zbranih v prvih treh letih od uvedbe zakona pa bi namenili za sofinanciranje aplikativnih raziskovalnih projektov v dejavnosti proizvodnje vrečk z namenom zmanjševanja njenega vpliva na okolje. Prehodno obdobje, v katerem naj bi se trgovci in potrošniki privadili na nov zakon pa bi trajal leto dni.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice