Aktualno

Ognjemeti: so res nepogrešljivi?


V prazničnem decembrskem času svet zaživi v novi podobi. Mesta se z milijoni drobnih lučk odenejo v bleščeče ogrinjalo in tekmujejo, katero bo lepše okrašeno, vrhunec pa bitka doseže, ko je čas za ognjemete. Čeprav se nekateri ob vsakokratnem poku zdrznemo, vseeno zaverovano strmimo v iskrenje nad nami, ob tem pa ne pomislimo, kako kemikalije in hrup v ognjemetih vplivajo na okolje, na naše zdravje in na živali.

Začetki na Kitajskem
Najzgodnejši zapisi o ognjemetih segajo v sedmo stoletje na Kitajsko, kjer so jih uporabljali za odganjanje zlobnih duhov ter pri molitvah za srečo in blaginjo. Sčasoma se je znanost in umetnost izdelovanja ognjemetov razvila v neodvisen poklic, njihovi izdelovalci pa so bili zelo spoštovani. Vseeno so bili na Kitajskem ognjemeti za slovesnosti in praznovanja pred 14. stoletjem na voljo samo kraljevim in bogatim družinam, kar pa se je spremenilo z nastopom dinastije Ming, ko so začeli ognjemete ob različnih priložnostih, rojstvih, porokah, novoletnih praznovanjih itd., uporabljati tudi navadni ljudje. Uporaba ognjemetov se je kasneje razširila tudi drugod po svetu, na Kitajskem, ki dandanes velja za največjo izdelovalko in izvoznico ognjemetov na svetu, pa jih še vedno v veliki meri uporabljajo ob praznovanju kitajskega novega leta ali ob festivalih, kot je na primer jesenski mesečni festival.

Sestava ognjemetov
Ognjemete sestavljajo različne kemikalije in snovi, ki jih delimo na oksidantna sredstva, redukcijska sredstva (gorljivi elementi) in pomagala efektov (vezna sredstva, barvila, katalizatorji in podobno).
Spodaj so naštete nekatere najpogostejše sestavine ognjemetov in njihove značilnosti:
ALUMINIJ- gorivni element- aluminjev klorat in njegove mešanice so posebej občutljive in izredno nevarne
AMONIJEV NITRAT- oksidantno sredstvo- smatra se ga kot eksplozivo; ob izgorevanju se sproščajo večje količine plinasth produktov
AMONIJEV PERKLORAT- oksidantno sredstvo- ob zaužitju strupen
AMONIJEV TRISULFAT- gorivni element- ob zaužitju strupen
BAKROV KARBONAT- barvilo- Strupen
BAKROV KLORID- barvilo- Strupen
BAKROV DIKLORID-barvilo-Strupen
BAKROV OKSID-barvilo-Strupen
BAKROV DIKLORID HIDRAT-barvilo-Strupen
BARIJEV KARBONAT-stabilizator, barvilo-Strupen
BARIJEV KLORAT-oksidantno sredstvo, barvilo-Strupen
BARIJEV NITRAT-oksidantno sredstvo, barvilo-Strupen
BARIJEV PERKLORAT-oksidantno sredstvo-Strupen
BARIJEV PEROKSID-oksidantno sredstvo-Strupen
BARIJEV SULFAT-barvilo /
BOROVA KISLINA-stabilizator-strupeni jedki kristali ali tekočina
CINK-gorivni element-Vnetljiv
DEKSTRIN-vezivo-ni posebnosti
FERO ALUMINIJ-gorivni element-ni posebnosti
FERO TITAN-gorivni element-ni posebnosti
GRAFIT-ločevalec /
GUMA (ARABIKUM)-vezivo-raztopljena povzroča alergije
KALIJEV KLORAT-oksidacijsko sredstvo-zelo reaktiven
KALIJEV DIKROMAT-stabilizator, katalizator-zelo strupen
KALIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-z drugimi snovmi povzroči eksplozijo
KALIJEV PERKLORAT-oksidacijsko sredstvo-pri gorenju se sproščajo strupi
KALCIJEVKARBONAT-stabilizator, barvilo-ni posebnosti
KALCIJEV SULFAT-barvilo-ni posebnosti
KOLOFONJA – SMOLNATA-gorivni element, vezivo-zmerno draženje oči in grla
LAKTOZA-gorivni element-ni posebnosti
MAGNEZIJ-gorivni element-nevarnost prašnih eksplozij
MAGNEZIJ ALUMINIJ-gorivni element-prepoved mešanja posameznih snovi
MAGNEZIJEV KARBONAT-stabilizator, ločevalec-tudi v živilski industriji
METEN AMIN-gorivni element-pospešuje moč ognja
NATRIJEV ALUMINOFLUORID-barvilo
NATRIJEVA SOL-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV KLORAT-oksidacijsko sredstvo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV BIKARBONAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV OXALAT-barvilo-povzroča poškodbe kože, pri gorenju se sproščajo strupeni plini
NATRIJEVA SOL-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV SULFAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
NITROCELULOZA-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
OGLJE-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
PARLON-ojačevalec, barvila-vezivo pri gorenju sprošča strupene pline
POLIVINILKLORID (PVC)-gorivni element, ojačevalec barvila-pri gorenju sprošča strupene pline
SILICIJ-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
SILICIJEV DIOKSID-plastifikator-ni strupen
STRONCIJEV KARBONAT-barvilo-stabilizator pravila za delo s prašnimi delci
STRONCIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo, barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
STRONCIJEV SULFAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
SVINČEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-Strupen
SVINČEV (III,IV) OKSID-oksidacijsko sredstvo-Strupen
ŠELAK-gorivni element-zmerno draži oči in grlo
TITAN-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
ŽELEZO-gorivni element-ni posebnosti
ŽELEZOV TRIOKSID-pospeševalec vžiga, katalizator-pravila za delo s prašnimi delci
ŽVEPLO-gorivni element-draži navlažene dele telesa

* Novšak, Albin. Osnovne lastnosti nekaterih pirotehničnih kemikalij in snovi pri ognjemetih. Dostopno prek: http://www.dmvp.si/dokumenti/Ognjemet%20in%20pirotehnicne%20snovi .pdf (22. 10. 2010).

Vpliv na okolje
Ognjemeti proizvajajo dim in prah, ki lahko vsebujeta sledove težkih kovin, zmesi žvepla in premoga, v majhnih koncentracijah pa tudi strupene kemikalije. Ti stranski produkti, ki nastanejo pri izgorevanju ognjemetov, se sicer razlikujejo glede na mešanico sestavin, ki jo nek ognjemet vsebuje. (Zeleno barvo lahko na primer dosežejo s tem, da mešanici dodajo različne zmesi in soli barija, med katerimi so nekatere strupene, druge pa spet ne.)
Kot je ugotovila ameriška Agencija za varovanje okolja (EPA), ki je opravila raziskavo o vplivu pirotehničnih sredstev na vodo, so ognjemeti tudi vir perklorata, soli, ki nastane iz perklorne kisline. Ena izmed značilnosti perklorata je, da se hitro razgradi ter pronica v jezera in reke pa tudi v podzemnico, ki je vir pitne vode, od koder lahko pride v človeški organizem, kjer že v majhnih količinah zavira delovanje ščitnice in njeno kopičenje joda.
Znano je sicer, da so vir perklorata med drugim strele in nekatera gnojila, pa tudi zmesi v raketnem gorivu in eksplozivih, vendar pa so znanstveniki že dolgo sumili, da so vir te strupene snovi tudi ognjemeti. EPA je zato opravila raziskavo in z analizo vode v jezerih ameriške zvezne države Oklahoma pred in po ognjemetih leta 2004, 2005 in 2006 ugotovila, da se 14 ur po ognjemetu raven perklorata močno poveča, vrhunec doseže 24 ur po predstavi, na osnovno raven, kakršna je bila pred ognjemetom, pa se zmanjšuje 20 do 80 dni. Ameriška agencija za varovanje okolja je zato v članku, ki so ga objavili v znanstveni reviji Environmental Science & Technology, izrazila veliko zaskrbljenost zaradi učinkov na zdravje tako ljudi kot tudi živali.
Ognjemeti in njihove sestavine torej zbujajo zaskrbljenost, saj predstavljajo nevarnost za zdravje, in čeprav izpostavljenost majhni količini strupenih snovi za večino ljudi ni škodljiva, pa lahko povzroči nemalo preglavic ljudem, ki bolehajo za astmo ali pa so morda občutljivi na kemične sestavine. Skrb zbuja tudi onesnaževanje okolja zaradi težkih kovin in ostalih kemikalij v ognjemetih, ki lahko onesnažijo pitno vodo in prispevajo k pojavom kot je kisel dež. Vendar pa krivde za onesnaženost okolja še zdaleč ne gre pripisovati zgolj ognjemetom, saj je izredno težko meriti stopnjo onesnaženja, ki nastane ob njihovem izgorevanju.
Še en velik problem, ki ga za okolje predstavljajo ognjemeti, pa je količina odpadkov, tako razgradljivih kot nerazgradljivih, ki jih za seboj pusti večina uporabnikov. Številne države so tako ravno zaradi zaskrbljenosti za okolje, količine odpadkov, pa tudi zaradi varnostnih razlogov omejile prodajo in uporabo ognjemetov, čeprav pa po drugi strani profesionalno pripravljeni ognjemeti še vedno pritegnejo velike množice ljudi.

Vpliv na živali
Ob vplivih, ki jih ognjemeti povzročajo na okolje in zdravje ljudi, pa ne smemo pozabiti na živali, ki so zaradi ostrega sluha in življenjskega okolja, ki ga morajo vsake toliko časa odstopiti ognjemetom, tovrstnim motnjam še bolj izpostavljene.
Ognjemeti živali ponavadi zmedejo in prestrašijo, zaradi česar številni hišni ljubljenčki v želji, da bi kar najhitreje pobegnili pred grozečim dogajanjem, zbežijo od doma. Pri tem nekatere zbijejo avtomobili ali pa se poškodujejo kako drugače, le redki pa so tisti, ki se znova znajdejo pri lastnikih. Ognjemeti namreč pri živalih povzročijo paniko, ki lahko vodi do hudih poškodb, globoko ukoreninjenega strahu ali celo smrti, in sicer zato, ker ponavadi ne trajajo dovolj dolgo, da bi se jih živali navadile, po drugi strani pa živali slišijo mnogo bolje kot ljudje, zato je za njih ta izkušnja še toliko bolj travmatična.
Kot pravi Jernej Figelj iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so ognjemeti moteči preprosto zaradi hrupa, »saj se ptice splašijo, kot če bi metali bombe«. »Hrup je pač motnja, ni pomembno, ali gre za ognjemet ali ansambel, kjer so motnje, se ptice rajši umaknejo. Ljudje se iz strahu obnašamo neracionalno, ravno tako tudi ptice, ki se splašijo, se zaletavajo v šipe in zapletajo v žice,« pojasnjuje. »Največ izkušenj v Sloveniji imamo z ognjemeti za novo leto in dejstvo je, da se takrat ptice razburijo, ne glede na to, da je to ponoči, prvega januarja,« dodaja Jernej Figelj.
Znani so tudi primeri iz Združenih držav Amerike, kjer ob različnih priložnostih, najpogosteje ob športnih tekmah, redno pripravljajo ognjemete, ptice pa so na tistih območjih manjše in rastejo počasneje, saj porabijo več energije, pogosto pa se tudi odselijo.

Ognjemet ali ...
Toda kaj lahko organizatorji prireditev, na katerih so ognjemeti postali pričakovana stalnica, kot alternativo ponudijo svojim obiskovalcem? O tem so že pred časom razmišljali tudi pri ameriškem podjetju Walt Disney, ki v svojih zabaviščnih parkih tako v Združenih državah kot v Evropi pripravlja številne ognjemete. Spektakularnim predstavam na nočnem nebu se sicer niso želeli odpovedati, so se pa domislili okolju nekoliko bolj prijaznega sprožilnega mehanizma, in sicer so začeli pri izstreljevanju ognjemetov namesto smodnika uporabljati stisnjen zrak. S tem sicer niso odpravili hrupa, nepotrebnega razsvetljevanja, odpadkov in škodljivih kemikalij, ki pristanejo v zraku, vodi in tleh, vendar pa so kljub temu naredili korak v pravo smer.
Vseeno bi številni okoljevarstveniki raje videli, da bi raznovrstna praznovanja potekala brez ognjemetov, ki bi jih po njihovem mnenju lahko nadomestili s paradami ali laserskimi šovi. O tej možnosti so pred kratkim razpravljali tudi člani Izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki so se zbrali na srečanju v mehiškem letovišču Acapulco. Tam so med drugim obravnavali tudi šrilanški predlog, da bi na olimpijskih igrah v bodoče iz okoljevarstvenih razlogov ukinili vse ognjemete. Kot so sporočili, je težava pri ognjemetih predvsem njihovo izločanje ogljikovega dioksida po eni in zavezanost MOK k čistim igram po drugi strani. Kot možno alternativo so nekateri člani Mednarodnega olimpijskega komiteja tako predlagali laserske šove, s katerimi bi sicer odpravili moteči hrup in izpuste kemikalij, ostalo pa bi svetlobno onesnaževanje, ki bi se najverjetnje še povečalo.
Kaj bo v zvezi z ognjemeti in laserskimi šovi ukrenil MOK, ki mu sprememba tradicije sicer ni nikaršna neznanka, saj je po nesreči na odprtju olimpijskih iger leta 1988 v Seulu, ko je na otvoritveni slovesnosti zgorelo nekaj golobov, ukinil izpuščanje ptic v nebo, bomo še videli, vprašanje za strokovnjake pa je, ali so laserski šovi primerna alternativa tudi za našo deželo. V Sloveniji namreč uporabo svetlobnih snopov med drugim ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki določa, da je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, prepovedana, če so ti snopi usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih proti nebu lahko odbijale.
Uporaba ognjemetov v Sloveniji
V Sloveniji uporabo ognjemetov ureja Zakon o eksplozivnih in pirotehničnih sredstvih, ki med drugim določa, da je prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do drugega januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1 je sicer prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.

Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Ognjemeti: so res nepogrešljivi?


V prazničnem decembrskem času svet zaživi v novi podobi. Mesta se z milijoni drobnih lučk odenejo v bleščeče ogrinjalo in tekmujejo, katero bo lepše okrašeno, vrhunec pa bitka doseže, ko je čas za ognjemete. Čeprav se nekateri ob vsakokratnem poku zdrznemo, vseeno zaverovano strmimo v iskrenje nad nami, ob tem pa ne pomislimo, kako kemikalije in hrup v ognjemetih vplivajo na okolje, na naše zdravje in na živali.

Začetki na Kitajskem
Najzgodnejši zapisi o ognjemetih segajo v sedmo stoletje na Kitajsko, kjer so jih uporabljali za odganjanje zlobnih duhov ter pri molitvah za srečo in blaginjo. Sčasoma se je znanost in umetnost izdelovanja ognjemetov razvila v neodvisen poklic, njihovi izdelovalci pa so bili zelo spoštovani. Vseeno so bili na Kitajskem ognjemeti za slovesnosti in praznovanja pred 14. stoletjem na voljo samo kraljevim in bogatim družinam, kar pa se je spremenilo z nastopom dinastije Ming, ko so začeli ognjemete ob različnih priložnostih, rojstvih, porokah, novoletnih praznovanjih itd., uporabljati tudi navadni ljudje. Uporaba ognjemetov se je kasneje razširila tudi drugod po svetu, na Kitajskem, ki dandanes velja za največjo izdelovalko in izvoznico ognjemetov na svetu, pa jih še vedno v veliki meri uporabljajo ob praznovanju kitajskega novega leta ali ob festivalih, kot je na primer jesenski mesečni festival.

Sestava ognjemetov
Ognjemete sestavljajo različne kemikalije in snovi, ki jih delimo na oksidantna sredstva, redukcijska sredstva (gorljivi elementi) in pomagala efektov (vezna sredstva, barvila, katalizatorji in podobno).
Spodaj so naštete nekatere najpogostejše sestavine ognjemetov in njihove značilnosti:
ALUMINIJ- gorivni element- aluminjev klorat in njegove mešanice so posebej občutljive in izredno nevarne
AMONIJEV NITRAT- oksidantno sredstvo- smatra se ga kot eksplozivo; ob izgorevanju se sproščajo večje količine plinasth produktov
AMONIJEV PERKLORAT- oksidantno sredstvo- ob zaužitju strupen
AMONIJEV TRISULFAT- gorivni element- ob zaužitju strupen
BAKROV KARBONAT- barvilo- Strupen
BAKROV KLORID- barvilo- Strupen
BAKROV DIKLORID-barvilo-Strupen
BAKROV OKSID-barvilo-Strupen
BAKROV DIKLORID HIDRAT-barvilo-Strupen
BARIJEV KARBONAT-stabilizator, barvilo-Strupen
BARIJEV KLORAT-oksidantno sredstvo, barvilo-Strupen
BARIJEV NITRAT-oksidantno sredstvo, barvilo-Strupen
BARIJEV PERKLORAT-oksidantno sredstvo-Strupen
BARIJEV PEROKSID-oksidantno sredstvo-Strupen
BARIJEV SULFAT-barvilo /
BOROVA KISLINA-stabilizator-strupeni jedki kristali ali tekočina
CINK-gorivni element-Vnetljiv
DEKSTRIN-vezivo-ni posebnosti
FERO ALUMINIJ-gorivni element-ni posebnosti
FERO TITAN-gorivni element-ni posebnosti
GRAFIT-ločevalec /
GUMA (ARABIKUM)-vezivo-raztopljena povzroča alergije
KALIJEV KLORAT-oksidacijsko sredstvo-zelo reaktiven
KALIJEV DIKROMAT-stabilizator, katalizator-zelo strupen
KALIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-z drugimi snovmi povzroči eksplozijo
KALIJEV PERKLORAT-oksidacijsko sredstvo-pri gorenju se sproščajo strupi
KALCIJEVKARBONAT-stabilizator, barvilo-ni posebnosti
KALCIJEV SULFAT-barvilo-ni posebnosti
KOLOFONJA – SMOLNATA-gorivni element, vezivo-zmerno draženje oči in grla
LAKTOZA-gorivni element-ni posebnosti
MAGNEZIJ-gorivni element-nevarnost prašnih eksplozij
MAGNEZIJ ALUMINIJ-gorivni element-prepoved mešanja posameznih snovi
MAGNEZIJEV KARBONAT-stabilizator, ločevalec-tudi v živilski industriji
METEN AMIN-gorivni element-pospešuje moč ognja
NATRIJEV ALUMINOFLUORID-barvilo
NATRIJEVA SOL-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV KLORAT-oksidacijsko sredstvo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV BIKARBONAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV OXALAT-barvilo-povzroča poškodbe kože, pri gorenju se sproščajo strupeni plini
NATRIJEVA SOL-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
NATRIJEV SULFAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
NITROCELULOZA-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
OGLJE-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
PARLON-ojačevalec, barvila-vezivo pri gorenju sprošča strupene pline
POLIVINILKLORID (PVC)-gorivni element, ojačevalec barvila-pri gorenju sprošča strupene pline
SILICIJ-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
SILICIJEV DIOKSID-plastifikator-ni strupen
STRONCIJEV KARBONAT-barvilo-stabilizator pravila za delo s prašnimi delci
STRONCIJEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo, barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
STRONCIJEV SULFAT-barvilo-pravila za delo s prašnimi delci
SVINČEV NITRAT-oksidacijsko sredstvo-Strupen
SVINČEV (III,IV) OKSID-oksidacijsko sredstvo-Strupen
ŠELAK-gorivni element-zmerno draži oči in grlo
TITAN-gorivni element-pravila za delo s prašnimi delci
ŽELEZO-gorivni element-ni posebnosti
ŽELEZOV TRIOKSID-pospeševalec vžiga, katalizator-pravila za delo s prašnimi delci
ŽVEPLO-gorivni element-draži navlažene dele telesa

* Novšak, Albin. Osnovne lastnosti nekaterih pirotehničnih kemikalij in snovi pri ognjemetih. Dostopno prek: http://www.dmvp.si/dokumenti/Ognjemet%20in%20pirotehnicne%20snovi .pdf (22. 10. 2010).

Vpliv na okolje
Ognjemeti proizvajajo dim in prah, ki lahko vsebujeta sledove težkih kovin, zmesi žvepla in premoga, v majhnih koncentracijah pa tudi strupene kemikalije. Ti stranski produkti, ki nastanejo pri izgorevanju ognjemetov, se sicer razlikujejo glede na mešanico sestavin, ki jo nek ognjemet vsebuje. (Zeleno barvo lahko na primer dosežejo s tem, da mešanici dodajo različne zmesi in soli barija, med katerimi so nekatere strupene, druge pa spet ne.)
Kot je ugotovila ameriška Agencija za varovanje okolja (EPA), ki je opravila raziskavo o vplivu pirotehničnih sredstev na vodo, so ognjemeti tudi vir perklorata, soli, ki nastane iz perklorne kisline. Ena izmed značilnosti perklorata je, da se hitro razgradi ter pronica v jezera in reke pa tudi v podzemnico, ki je vir pitne vode, od koder lahko pride v človeški organizem, kjer že v majhnih količinah zavira delovanje ščitnice in njeno kopičenje joda.
Znano je sicer, da so vir perklorata med drugim strele in nekatera gnojila, pa tudi zmesi v raketnem gorivu in eksplozivih, vendar pa so znanstveniki že dolgo sumili, da so vir te strupene snovi tudi ognjemeti. EPA je zato opravila raziskavo in z analizo vode v jezerih ameriške zvezne države Oklahoma pred in po ognjemetih leta 2004, 2005 in 2006 ugotovila, da se 14 ur po ognjemetu raven perklorata močno poveča, vrhunec doseže 24 ur po predstavi, na osnovno raven, kakršna je bila pred ognjemetom, pa se zmanjšuje 20 do 80 dni. Ameriška agencija za varovanje okolja je zato v članku, ki so ga objavili v znanstveni reviji Environmental Science & Technology, izrazila veliko zaskrbljenost zaradi učinkov na zdravje tako ljudi kot tudi živali.
Ognjemeti in njihove sestavine torej zbujajo zaskrbljenost, saj predstavljajo nevarnost za zdravje, in čeprav izpostavljenost majhni količini strupenih snovi za večino ljudi ni škodljiva, pa lahko povzroči nemalo preglavic ljudem, ki bolehajo za astmo ali pa so morda občutljivi na kemične sestavine. Skrb zbuja tudi onesnaževanje okolja zaradi težkih kovin in ostalih kemikalij v ognjemetih, ki lahko onesnažijo pitno vodo in prispevajo k pojavom kot je kisel dež. Vendar pa krivde za onesnaženost okolja še zdaleč ne gre pripisovati zgolj ognjemetom, saj je izredno težko meriti stopnjo onesnaženja, ki nastane ob njihovem izgorevanju.
Še en velik problem, ki ga za okolje predstavljajo ognjemeti, pa je količina odpadkov, tako razgradljivih kot nerazgradljivih, ki jih za seboj pusti večina uporabnikov. Številne države so tako ravno zaradi zaskrbljenosti za okolje, količine odpadkov, pa tudi zaradi varnostnih razlogov omejile prodajo in uporabo ognjemetov, čeprav pa po drugi strani profesionalno pripravljeni ognjemeti še vedno pritegnejo velike množice ljudi.

Vpliv na živali
Ob vplivih, ki jih ognjemeti povzročajo na okolje in zdravje ljudi, pa ne smemo pozabiti na živali, ki so zaradi ostrega sluha in življenjskega okolja, ki ga morajo vsake toliko časa odstopiti ognjemetom, tovrstnim motnjam še bolj izpostavljene.
Ognjemeti živali ponavadi zmedejo in prestrašijo, zaradi česar številni hišni ljubljenčki v želji, da bi kar najhitreje pobegnili pred grozečim dogajanjem, zbežijo od doma. Pri tem nekatere zbijejo avtomobili ali pa se poškodujejo kako drugače, le redki pa so tisti, ki se znova znajdejo pri lastnikih. Ognjemeti namreč pri živalih povzročijo paniko, ki lahko vodi do hudih poškodb, globoko ukoreninjenega strahu ali celo smrti, in sicer zato, ker ponavadi ne trajajo dovolj dolgo, da bi se jih živali navadile, po drugi strani pa živali slišijo mnogo bolje kot ljudje, zato je za njih ta izkušnja še toliko bolj travmatična.
Kot pravi Jernej Figelj iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, so ognjemeti moteči preprosto zaradi hrupa, »saj se ptice splašijo, kot če bi metali bombe«. »Hrup je pač motnja, ni pomembno, ali gre za ognjemet ali ansambel, kjer so motnje, se ptice rajši umaknejo. Ljudje se iz strahu obnašamo neracionalno, ravno tako tudi ptice, ki se splašijo, se zaletavajo v šipe in zapletajo v žice,« pojasnjuje. »Največ izkušenj v Sloveniji imamo z ognjemeti za novo leto in dejstvo je, da se takrat ptice razburijo, ne glede na to, da je to ponoči, prvega januarja,« dodaja Jernej Figelj.
Znani so tudi primeri iz Združenih držav Amerike, kjer ob različnih priložnostih, najpogosteje ob športnih tekmah, redno pripravljajo ognjemete, ptice pa so na tistih območjih manjše in rastejo počasneje, saj porabijo več energije, pogosto pa se tudi odselijo.

Ognjemet ali ...
Toda kaj lahko organizatorji prireditev, na katerih so ognjemeti postali pričakovana stalnica, kot alternativo ponudijo svojim obiskovalcem? O tem so že pred časom razmišljali tudi pri ameriškem podjetju Walt Disney, ki v svojih zabaviščnih parkih tako v Združenih državah kot v Evropi pripravlja številne ognjemete. Spektakularnim predstavam na nočnem nebu se sicer niso želeli odpovedati, so se pa domislili okolju nekoliko bolj prijaznega sprožilnega mehanizma, in sicer so začeli pri izstreljevanju ognjemetov namesto smodnika uporabljati stisnjen zrak. S tem sicer niso odpravili hrupa, nepotrebnega razsvetljevanja, odpadkov in škodljivih kemikalij, ki pristanejo v zraku, vodi in tleh, vendar pa so kljub temu naredili korak v pravo smer.
Vseeno bi številni okoljevarstveniki raje videli, da bi raznovrstna praznovanja potekala brez ognjemetov, ki bi jih po njihovem mnenju lahko nadomestili s paradami ali laserskimi šovi. O tej možnosti so pred kratkim razpravljali tudi člani Izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki so se zbrali na srečanju v mehiškem letovišču Acapulco. Tam so med drugim obravnavali tudi šrilanški predlog, da bi na olimpijskih igrah v bodoče iz okoljevarstvenih razlogov ukinili vse ognjemete. Kot so sporočili, je težava pri ognjemetih predvsem njihovo izločanje ogljikovega dioksida po eni in zavezanost MOK k čistim igram po drugi strani. Kot možno alternativo so nekateri člani Mednarodnega olimpijskega komiteja tako predlagali laserske šove, s katerimi bi sicer odpravili moteči hrup in izpuste kemikalij, ostalo pa bi svetlobno onesnaževanje, ki bi se najverjetnje še povečalo.
Kaj bo v zvezi z ognjemeti in laserskimi šovi ukrenil MOK, ki mu sprememba tradicije sicer ni nikaršna neznanka, saj je po nesreči na odprtju olimpijskih iger leta 1988 v Seulu, ko je na otvoritveni slovesnosti zgorelo nekaj golobov, ukinil izpuščanje ptic v nebo, bomo še videli, vprašanje za strokovnjake pa je, ali so laserski šovi primerna alternativa tudi za našo deželo. V Sloveniji namreč uporabo svetlobnih snopov med drugim ureja Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, ki določa, da je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, prepovedana, če so ti snopi usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih proti nebu lahko odbijale.
Uporaba ognjemetov v Sloveniji
V Sloveniji uporabo ognjemetov ureja Zakon o eksplozivnih in pirotehničnih sredstvih, ki med drugim določa, da je prodaja ognjemetnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena od 26. decembra do drugega januarja. Uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 1 je sicer prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice