Orgazmično

Ko na Zanzibarju že sonce zahaja ...


Ras Nungwi. Če odštejemo možnost povsem zasebnega najema kakšnega otočka ob obalah Zanzibarja, za katerega bi plačali številko nekje od 25.000 EUR na teden naprej, je resort Ras Nungwi „top destinacija“ za dokaj razkošno in hkrati (naravi) zelo prijazno razvajanje.

Gre za številčno manjši, vendar po površini zelo razpotegnjen kompleks 32 sob s terasami, nekatere čisto na obali in druge v tropskem vrtu, v različno velikih ter različno razkošnih (npr. Ocean suite ima več kot 200 m2, lasten bazen, jacuzzi, teraso na strehi...), vendar vedno s slamo kritih hiškah na severovzhodnem, precej neokrnjenem delu Zanzibarja, blizu vasice Nungwi. Za občutek kam gremo v tem prispevku – za nami sta slabi dve uri vožnji iz glavnega mesta otoka, s strani Unesca zaščitenega Stone Town-a, po naše bi lahko rekli preprosto Kamnika, pred nami pa..., ni ga junaka in ni je tehnologije, ki bi bila sposobna videti – če bi proti vzhodu segel naš pogled ali bi potegnili ravno črto na 6 stopinjah južne geografske širine - približno 6.000 kilometrov oddaljeno Jakarto na Indoneziji, od katere nas loči precej litrov morja, ogromno sonca in morda kakšen otoček ali čer, ki pa je ni na zemljevidu.

Zanzibar je danes skupna oznaka za dva glavna otoka, v besednjaku domačinov otok Unguja (splošno znan kot Zanzibar) ter otok Pembo, na vzhodnem delu Tanzanije v Indijskem oceanu. Omenjena otoka ter ogromno število manjših (eden se recimo imenuje Mafia), so nekakšen pol-avtonomni del današnje Tanzanije, ki je leta 1964 nastala z združitvijo omenjenih otokov in celino imenovano Tanzanika. O otoku zelo lepo in obširno piše angleška različica wikipedie, zato le omemba, da gre za zelo zanimivo mešanico afriške (otok je oddaljen cca. 30 km od celine), evropske (otok je bil nekoč pod portugalskim, kasneje britanskim in nemškim kolonialnim vplivom) ter indijsko-bližnjevzhodne-arabske (npr. izmenično z evropskimi kolonialisti so otoku vladali sultani iz Omana) kulture, zaznamovan svoje dni kot močno gospodarsko križišče, do 19. stoletja tudi z izvozom sužnjev in tako kot nekoč še danes gospodarsko zelo pomembno izvozno dejavnostjo pridelovanja in prodaje začimb.

Pestrost otoka in kulture se kaže tudi v našem resortu. Za intermezzo - mislim da lahko rečem, da se celotna slika otoka odraža tudi v osebnosti Farrokh Bulsara oz. nam bolj znanega pod imenom Freddie Mercury, ki je bil rojen in zgodnjo mladost preživel v Stone Townu. Nazaj k našemu resortu - čeprav na zelo mirni in neokrnjeni lokaciji, Ras Nungwi vsekakor ni dolgočasen. Zgrajen je bil pred približno desetletjem s strani nekega angleškega investitorja, upravlja ga mlada, približno 35-letna Nemka Andrea, njena desna roka pa je še mlajši Južnoafričan Ralf. Osebje, katerega število je pogosto večje kot število gostov, prihaja iz celega otoka, iz celinskega dela države ter praktično iz celotnega dela vzhodne in južne Afrike. In ne boste verjeli, postrežena sva bila tudi v hrvaškem jeziku, saj je nama najljubši natakar včasih delal za podjetje, ki je izvažalo sadje hrvaški Podravki.

Resort ima tudi odličen potapljaški center, ki ustreže vsem vašim željam po odkrivanju zares bogatega koralnega morja, od snorkljanja do potopov v globine, in ga vodi nek v Keniji nizozemskim staršem rojen belopolti mladenič, katerega ime mi nekako ne pride več v spomin.

In če smo pri osebju omenili Afriko in Evropo, moramo pri zares odlični vinski karti poleg teh dveh celin omeniti še Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo. Rad imam vino, kar nekaj slovenskih restavracij in zanimivih lokacij po svetu sem že obiskal, ampak tako geografsko in sortno raznolike vinske karte pa še nikjer. Noro. Pogledate si jo lahko tudi na spletni strani resorta, obsega pa 9 strani. In tudi hrana - odlična - vedno sta bila na tabli napisana morski in mesni meni z možnostmi kombinacije. Ob prihodu so naju (morda celo prej v kakšnem mailu), kot se spodobi, vprašali tudi o vegetarijanski usmeritvi, vendar vam o tem ne morem dati ocene.

Arhitekturno in nasploh celostno gledano je angleški investitor prisluhnil lokalnemu okolju. Sicer precej moderna arhitekturna zasnova, vendar striktno v stilu tradicionalnih hišk in naravnih materialov. Ker je vse odprto in so vrata in okna le tam, kjer je resnično potrebno (nobenih tuš kabin v sobah, nobenih vrat v skupnih delih...) prostor diha. Notranjost postane zunanjost in obratno. Razen seveda v sobah (ker tako veleva sodobni standard) v skupnih prostorih ni klim, ker je vse odprto in rahlo piha. Od vhodnega portala, do recepcije, lobbyja, prostora za prehranjevanje in druženje, do biljarda in bazena v osrednjem delu resorta... - vse odprto, še kuhinja je odprta in hrano pripravljajo pred teboj. Prva vrata, ki sem jih videl, so tista med teraso in sobo najine nastanitve, pa še ta so zelo naravna, grobo obdelana, polni les. Visoki stropovi skupnih delov z dolgimi napušči delujejo prijetno in so hkrati tudi ustrezna zaščita pred morebitnim dežjem. Rastline tropskega gozda se kar nekako zlijejo s prostorno in zračno notranjostjo pokritih delov. Tudi dekoracija vseh prostorov je skrbno izbrana, in sicer povsem v etničnem stilu, v katerem prevladujejo povsem naravni materiali in vzorci, lokalno poimenovani khangas, kikois and kitenges.

Biljard, namizni nogomet, namizni tenis in še kaj so na voljo prav tako v odprtem paviljonu, dostopni brezplačno na voljo 24 ur na dan, medtem kot je lepotni (spa) center na voljo samo v dnevnem času. Drugače so storitve lepotnega centra za doplačilo, vendar ena brezplačna 45-minutna masaža pripada vsakemu gostu. To je le ena izmed nadvse prijetnih presenečenj, ki smo jih bili deležni prav vsak dan našega gostovanja.

Morda zato, ker sva bila tam v nizki (najnižji) sezoni in nas je bilo le 8 (prvi dan 12) gostov v celem resortu, sva pogosto debatirala z Ralfom in Andreo. O življenju nasploh, o celem svetu, o vinu... In lahko si predstavljate kakšen je bil odgovor zagorele Nemke v vlogi managerke, ki se poleg tega da vodi resort, skoraj vsak dan potaplja v koralnih grebenih, na vprašanje kdaj bo zapustila ta resort in se vrnila na „normalno, lahko bi rekli zemeljsko“ delovno mesto v rojstni Hamburg. Nikoli!


V življenju so stvari, ki si jih preprosto privoščiš. Običajno so drage, zato nekajkrat premisliš. Morda se odločiš. Spomini na te zadeve trajajo. In navdušujejo ob prav vsakem spominu. Kdo ve, morda pa spet za naslednje poročno potovanje, ups srebrno ali zlato obletnico, ali pa skupaj z nastajajočo družino obiščeva ta raj na zemlji.

Glasuj:

0,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Ko na Zanzibarju že sonce zahaja ...


Ras Nungwi. Če odštejemo možnost povsem zasebnega najema kakšnega otočka ob obalah Zanzibarja, za katerega bi plačali številko nekje od 25.000 EUR na teden naprej, je resort Ras Nungwi „top destinacija“ za dokaj razkošno in hkrati (naravi) zelo prijazno razvajanje.

Gre za številčno manjši, vendar po površini zelo razpotegnjen kompleks 32 sob s terasami, nekatere čisto na obali in druge v tropskem vrtu, v različno velikih ter različno razkošnih (npr. Ocean suite ima več kot 200 m2, lasten bazen, jacuzzi, teraso na strehi...), vendar vedno s slamo kritih hiškah na severovzhodnem, precej neokrnjenem delu Zanzibarja, blizu vasice Nungwi. Za občutek kam gremo v tem prispevku – za nami sta slabi dve uri vožnji iz glavnega mesta otoka, s strani Unesca zaščitenega Stone Town-a, po naše bi lahko rekli preprosto Kamnika, pred nami pa..., ni ga junaka in ni je tehnologije, ki bi bila sposobna videti – če bi proti vzhodu segel naš pogled ali bi potegnili ravno črto na 6 stopinjah južne geografske širine - približno 6.000 kilometrov oddaljeno Jakarto na Indoneziji, od katere nas loči precej litrov morja, ogromno sonca in morda kakšen otoček ali čer, ki pa je ni na zemljevidu.

Zanzibar je danes skupna oznaka za dva glavna otoka, v besednjaku domačinov otok Unguja (splošno znan kot Zanzibar) ter otok Pembo, na vzhodnem delu Tanzanije v Indijskem oceanu. Omenjena otoka ter ogromno število manjših (eden se recimo imenuje Mafia), so nekakšen pol-avtonomni del današnje Tanzanije, ki je leta 1964 nastala z združitvijo omenjenih otokov in celino imenovano Tanzanika. O otoku zelo lepo in obširno piše angleška različica wikipedie, zato le omemba, da gre za zelo zanimivo mešanico afriške (otok je oddaljen cca. 30 km od celine), evropske (otok je bil nekoč pod portugalskim, kasneje britanskim in nemškim kolonialnim vplivom) ter indijsko-bližnjevzhodne-arabske (npr. izmenično z evropskimi kolonialisti so otoku vladali sultani iz Omana) kulture, zaznamovan svoje dni kot močno gospodarsko križišče, do 19. stoletja tudi z izvozom sužnjev in tako kot nekoč še danes gospodarsko zelo pomembno izvozno dejavnostjo pridelovanja in prodaje začimb.

Pestrost otoka in kulture se kaže tudi v našem resortu. Za intermezzo - mislim da lahko rečem, da se celotna slika otoka odraža tudi v osebnosti Farrokh Bulsara oz. nam bolj znanega pod imenom Freddie Mercury, ki je bil rojen in zgodnjo mladost preživel v Stone Townu. Nazaj k našemu resortu - čeprav na zelo mirni in neokrnjeni lokaciji, Ras Nungwi vsekakor ni dolgočasen. Zgrajen je bil pred približno desetletjem s strani nekega angleškega investitorja, upravlja ga mlada, približno 35-letna Nemka Andrea, njena desna roka pa je še mlajši Južnoafričan Ralf. Osebje, katerega število je pogosto večje kot število gostov, prihaja iz celega otoka, iz celinskega dela države ter praktično iz celotnega dela vzhodne in južne Afrike. In ne boste verjeli, postrežena sva bila tudi v hrvaškem jeziku, saj je nama najljubši natakar včasih delal za podjetje, ki je izvažalo sadje hrvaški Podravki.

Resort ima tudi odličen potapljaški center, ki ustreže vsem vašim željam po odkrivanju zares bogatega koralnega morja, od snorkljanja do potopov v globine, in ga vodi nek v Keniji nizozemskim staršem rojen belopolti mladenič, katerega ime mi nekako ne pride več v spomin.

In če smo pri osebju omenili Afriko in Evropo, moramo pri zares odlični vinski karti poleg teh dveh celin omeniti še Severno in Južno Ameriko ter Avstralijo. Rad imam vino, kar nekaj slovenskih restavracij in zanimivih lokacij po svetu sem že obiskal, ampak tako geografsko in sortno raznolike vinske karte pa še nikjer. Noro. Pogledate si jo lahko tudi na spletni strani resorta, obsega pa 9 strani. In tudi hrana - odlična - vedno sta bila na tabli napisana morski in mesni meni z možnostmi kombinacije. Ob prihodu so naju (morda celo prej v kakšnem mailu), kot se spodobi, vprašali tudi o vegetarijanski usmeritvi, vendar vam o tem ne morem dati ocene.

Arhitekturno in nasploh celostno gledano je angleški investitor prisluhnil lokalnemu okolju. Sicer precej moderna arhitekturna zasnova, vendar striktno v stilu tradicionalnih hišk in naravnih materialov. Ker je vse odprto in so vrata in okna le tam, kjer je resnično potrebno (nobenih tuš kabin v sobah, nobenih vrat v skupnih delih...) prostor diha. Notranjost postane zunanjost in obratno. Razen seveda v sobah (ker tako veleva sodobni standard) v skupnih prostorih ni klim, ker je vse odprto in rahlo piha. Od vhodnega portala, do recepcije, lobbyja, prostora za prehranjevanje in druženje, do biljarda in bazena v osrednjem delu resorta... - vse odprto, še kuhinja je odprta in hrano pripravljajo pred teboj. Prva vrata, ki sem jih videl, so tista med teraso in sobo najine nastanitve, pa še ta so zelo naravna, grobo obdelana, polni les. Visoki stropovi skupnih delov z dolgimi napušči delujejo prijetno in so hkrati tudi ustrezna zaščita pred morebitnim dežjem. Rastline tropskega gozda se kar nekako zlijejo s prostorno in zračno notranjostjo pokritih delov. Tudi dekoracija vseh prostorov je skrbno izbrana, in sicer povsem v etničnem stilu, v katerem prevladujejo povsem naravni materiali in vzorci, lokalno poimenovani khangas, kikois and kitenges.

Biljard, namizni nogomet, namizni tenis in še kaj so na voljo prav tako v odprtem paviljonu, dostopni brezplačno na voljo 24 ur na dan, medtem kot je lepotni (spa) center na voljo samo v dnevnem času. Drugače so storitve lepotnega centra za doplačilo, vendar ena brezplačna 45-minutna masaža pripada vsakemu gostu. To je le ena izmed nadvse prijetnih presenečenj, ki smo jih bili deležni prav vsak dan našega gostovanja.

Morda zato, ker sva bila tam v nizki (najnižji) sezoni in nas je bilo le 8 (prvi dan 12) gostov v celem resortu, sva pogosto debatirala z Ralfom in Andreo. O življenju nasploh, o celem svetu, o vinu... In lahko si predstavljate kakšen je bil odgovor zagorele Nemke v vlogi managerke, ki se poleg tega da vodi resort, skoraj vsak dan potaplja v koralnih grebenih, na vprašanje kdaj bo zapustila ta resort in se vrnila na „normalno, lahko bi rekli zemeljsko“ delovno mesto v rojstni Hamburg. Nikoli!


V življenju so stvari, ki si jih preprosto privoščiš. Običajno so drage, zato nekajkrat premisliš. Morda se odločiš. Spomini na te zadeve trajajo. In navdušujejo ob prav vsakem spominu. Kdo ve, morda pa spet za naslednje poročno potovanje, ups srebrno ali zlato obletnico, ali pa skupaj z nastajajočo družino obiščeva ta raj na zemlji.


Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice