Vode

Kopalne celinske vode


Slovenija ima veliko vodnih površin in prihajajoči vroči poletni meseci bodo vabili k ohladitvi tudi v jezerih, rekah ter gramoznicah. Kopanje pa ni varno povsod, ampak le na vodnih površinah, ki so temu namenjene – te imenujemo kopalne vode. Divja kopališča so brez nadzornega in zdravstvenega osebja, dvomljiva pa je tudi kakovost vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost.

Kje varno in brezskrbno čofotati, ko nismo ob morju?

Slovenija ima veliko vodnih površin in prihajajoči vroči poletni meseci bodo vabili k ohladitvi tudi v jezerih, rekah ter gramoznicah. Kopanje pa ni varno povsod, ampak le na vodnih površinah, ki so temu namenjene – te imenujemo kopalne vode. Divja kopališča so brez nadzornega in zdravstvenega osebja, dvomljiva pa je tudi kakovost vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost.
Celinske kopalne vode po Sloveniji (kjer se tudi spremlja kakovost voda):
-Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško jezero, Šobčev bajer
-Krka, Kolpa, Idrijca, Soča, Nadiža
Kaj je potrebno vedeti?
-Plavalne površine so običajno ločene od tistih za športne in druge dejavnosti.
-Ob vstopu na kopalno območje so praviloma postavljene informacijske table o razsežnosti območja in kakovosti vode.
-Na stoječih vodah se kot kopalci ne smemo oddaljiti več kot sto metrov od obrežja na stoječih vodah ter več kot trideset metrov na tekočih vodah.
-Naravna kopališča bi morala na morebitno nevarnost opozarjati. Če vidite belo zastavo, to pomeni, da kopališče obratuje brez posebnih nevarnosti, rumena zastava pomeni, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obrežja, rdeča zastava pa pomeni, da je kopališče zaprto.
-Motna voda je lahko posledica hudournika ali obilnejših padavin in ne pomenijo onesnažene vode. Kljub temu odsvetujemo kopanje v motni vodi, saj zlahka spregledamo morebitne ovire.
-Pomembno pri branju podatkov je, da se zavedamo, da to, da kopalna voda izpolnjuje priporočene zahteve ne pomeni, da je namenjena pitju, temveč zgolj plavanju in drugi rekreaciji.
Kako čiste so vode in kje je bolje ostati na suhem?
Po oceni Agencije republike Slovenije za okolje dolgoletni rezultati spremljanja kakovosti naših kopalnih voda ne kažejo fizikalno-kemijskega onesnaženja, ampak le občasno mikrobiološko poslabšanje vode, ki večinoma sovpada z intenzivnejšimi padavinami.
Vir onesnaženja kopalnih voda so praviloma prelivi iz kanalizacijskega sistema ter tudi plovila, spiranje gnojenih površin in človekovo smetenje.
Leta 2008 je bilo zaradi posameznega neskladnega mikrobiološkega vzorca neskladnih pet kopalnih voda :
-Idrijca v Bači pri Modreju
-Soča v Kanalu in Solkanu,
-Kolpa – Žužemberk in Straža
Težavne glede vsebnosti določenih snovi imajo:
-Sava od Vrhovega do Boštanja
-Krka od Soteske do Otočca
-Kamniška Bistrica v spodnjem toka
-Sotla
-Kobilski potok
-Pivka
-reke v severovzhodni Sloveniji, so težavne zaradi nitratov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev.
Kako do natančnih podatkov?
Podatke o kakovosti kopalnih voda na kopalnih območjih zbira in objavlja Agencija RS za okolje. Aktualne podatke o kakovosti po območjih najdete na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/amp/kopalne_vode_map.html
(V tekstu so uporabljeni podatki spletnih strani MOP ter Agencije RS za okolje.)
Glasuj:

5,0

Za komentiranje morate biti prijavljeni!

Ta članek še nima komentarjev!

Kopalne celinske vode


Slovenija ima veliko vodnih površin in prihajajoči vroči poletni meseci bodo vabili k ohladitvi tudi v jezerih, rekah ter gramoznicah. Kopanje pa ni varno povsod, ampak le na vodnih površinah, ki so temu namenjene – te imenujemo kopalne vode. Divja kopališča so brez nadzornega in zdravstvenega osebja, dvomljiva pa je tudi kakovost vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost.

Kje varno in brezskrbno čofotati, ko nismo ob morju?

Slovenija ima veliko vodnih površin in prihajajoči vroči poletni meseci bodo vabili k ohladitvi tudi v jezerih, rekah ter gramoznicah. Kopanje pa ni varno povsod, ampak le na vodnih površinah, ki so temu namenjene – te imenujemo kopalne vode. Divja kopališča so brez nadzornega in zdravstvenega osebja, dvomljiva pa je tudi kakovost vode, zato se tam kopamo na lastno odgovornost.
Celinske kopalne vode po Sloveniji (kjer se tudi spremlja kakovost voda):
-Blejsko, Bohinjsko in Cerkniško jezero, Šobčev bajer
-Krka, Kolpa, Idrijca, Soča, Nadiža
Kaj je potrebno vedeti?
-Plavalne površine so običajno ločene od tistih za športne in druge dejavnosti.
-Ob vstopu na kopalno območje so praviloma postavljene informacijske table o razsežnosti območja in kakovosti vode.
-Na stoječih vodah se kot kopalci ne smemo oddaljiti več kot sto metrov od obrežja na stoječih vodah ter več kot trideset metrov na tekočih vodah.
-Naravna kopališča bi morala na morebitno nevarnost opozarjati. Če vidite belo zastavo, to pomeni, da kopališče obratuje brez posebnih nevarnosti, rumena zastava pomeni, da je varnost na kopališču omejena in da se ni priporočljivo oddaljevati od obrežja, rdeča zastava pa pomeni, da je kopališče zaprto.
-Motna voda je lahko posledica hudournika ali obilnejših padavin in ne pomenijo onesnažene vode. Kljub temu odsvetujemo kopanje v motni vodi, saj zlahka spregledamo morebitne ovire.
-Pomembno pri branju podatkov je, da se zavedamo, da to, da kopalna voda izpolnjuje priporočene zahteve ne pomeni, da je namenjena pitju, temveč zgolj plavanju in drugi rekreaciji.
Kako čiste so vode in kje je bolje ostati na suhem?
Po oceni Agencije republike Slovenije za okolje dolgoletni rezultati spremljanja kakovosti naših kopalnih voda ne kažejo fizikalno-kemijskega onesnaženja, ampak le občasno mikrobiološko poslabšanje vode, ki večinoma sovpada z intenzivnejšimi padavinami.
Vir onesnaženja kopalnih voda so praviloma prelivi iz kanalizacijskega sistema ter tudi plovila, spiranje gnojenih površin in človekovo smetenje.
Leta 2008 je bilo zaradi posameznega neskladnega mikrobiološkega vzorca neskladnih pet kopalnih voda :
-Idrijca v Bači pri Modreju
-Soča v Kanalu in Solkanu,
-Kolpa – Žužemberk in Straža
Težavne glede vsebnosti določenih snovi imajo:
-Sava od Vrhovega do Boštanja
-Krka od Soteske do Otočca
-Kamniška Bistrica v spodnjem toka
-Sotla
-Kobilski potok
-Pivka
-reke v severovzhodni Sloveniji, so težavne zaradi nitratov in ostankov fitofarmacevtskih sredstev.
Kako do natančnih podatkov?
Podatke o kakovosti kopalnih voda na kopalnih območjih zbira in objavlja Agencija RS za okolje. Aktualne podatke o kakovosti po območjih najdete na povezavi http://www.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/amp/kopalne_vode_map.html
(V tekstu so uporabljeni podatki spletnih strani MOP ter Agencije RS za okolje.)

Nasvet dneva

Narava je popolna. Učimo se iz nje in je ne spreminjajmo. ''Drevo ne odreče sence niti tistemu, ki ga pride posekat.''(Indijanski pregovor)

Vsi naročniki tiskanega izvoda prejmejo tudi dostop do spletnega izvoda revije Kameleon

Prijavi se

Tagi


Aktualno

Z glasbenim vlakom iz Maribora v Ljubljano

Na svetovni dan Zemlje je društvo Planet Zemlja prvič predstavilo projekt glasbenih vlakov in do danes sta odpeljala že dva zabavna glasbena vlaka.

Anketa

Bi se lahko en dan v tednu odpovedali mesu?

  Ne, nikakor. Brez mesa ne gre.
  Da, mesa ne jem vsak dan.
  Da, brez težav. Mesu se izogibam.

Dogodki

Nacionalna konferenca o sončnih kremah Sijaj, sijaj sončece

Namen konference (21.6. ob 17.00 v Ljubljani) je ljudi opozoriti na pomembnost pravilne izbire pri nakupu sončnih krem ter o nevarnostih, ki jih povzroča sonce. Ne bomo pozabili na prihajajoče poletje in nasvete, kako se primerno zaščititi in kaj jesti oziroma piti.

Iz stalnih vsebin

Nagrajenci nagradne igre

Zaključili smo zbiranje predlogov tematik. Objavljamo nagrajence!

Stalne vsebine

E-novice